Malinjak (lat. Rubus idaeus) je zelnata rastlina, ki se goji za osebne ali komercialne namene zaradi sladkih plodov. Malina je kot poletno sadje sladkega in edinstvenega okusa, ki je pogosta izbira za sladice, sokove in marmelade. Razen tega se grmovi lahko gojijo v vrtu kot okras.
V naših krajih se gojijo številne vrste. Najpogostejša med njimi ima značilno rožičasto barvo in jo pogostokrat zamenjajo za robido.
Malinjak je rastlina, ki izvira iz Evrope. Ponekod biva kot samonikla rastlina. Gre za večletno zelnato rastlino, ki raste v obliki grma. Steblo je trnovito, korenina je razvejana in služi za vpijanje vode in mineralov iz tal. Malinjak daje plodove takoj po sajenju, vendar svojo največjo rodovitost dosegne šele po treh letih. Ima velike listopadne liste in cveti z majhnimi belimi cvetovi.
Gre za vrsto, ki ima rada zmerna podnebja, vendar se dobro prilagodi različnim pogojem glede na to, da se v nekaterih delih Evrope najde kot samoiznikla. Zelo je cenjena zaradi velike količine vitamina C in na nek način predstavlja idealno poletno sadje. Goji se brez težav. Prvi rod pride po sajenju in je zato idealna za tiste, ki niso potrpežljivi in pričakujejo takojšnje rezultate.
Sorodniki
Vrste
Obstajajo številne vrste malin. Ene so temeljne, druge so pa hibridi, dobljeni z križanjem najuspešnejših sadik na nekem območju. Možna je tudi razdelitev na ekonomsko izplačlivie in neizplačlivie vrste ali na enorodne in dvorodne. V vsakem primeru je veliko stvari odvisnih od podnebja, v katerem se maline gojijo. V nadaljevanju so naštete najpomembnejše vrste in še nekatere vrste, ki se največ gojijo v naših krajih.
Evropska malina
Evropska malina je domača vrsta, ki je priljubljena po celi Evropi in širše. Zastopljena je tudi v Aziji in je podobna ameriški rdeči malini. Gre za izvirno vrsto iz katere so se razvile številne podvrste, ki se gojijo širom Evrope in Amerike. Ima značilne rdečkasto-rumene plodove, ki so lahko ovalne ali okrogle oblike. Ta vrsta raste v obliki grma.
Rdeča malina
Rdeča malina je še ena temeljna vrsta, iz katere so s križanjem dobljeni številni hibridi, pomembni za današnje ljubitelje malin. Ima majhne in sladke plodove, vendar se s križanjem lahko dobijo tudi večji. Grm ima značilni videz in bodeča stebla. Razen okusnega ploda je idealna tudi za gojenje na vrtu, saj ustvarja lepe okrasne grmove.
Črna malina
Črna malina je svoje ime dobila zaradi temnejšega ploda. Plod je z bogatejšim okusom v primerjavi z ostalimi vrstami in ima značilno temno barvo. Bogat je z antioksidanti in je zelo zdrav za konzumacijo. Raste v obliki grma, enako kot druge vrste, vendar je odpornejša na bolezni v primerjavi z njimi.
Velika dvorodna malina
Velika dvorodna malina je ekonomsko izplačljiva vrsta zaradi velikega, podolgovatega in trdnega ploda z izjemnim okusom. Dvorodna je vrsta s pokoničnimi in trdnimi vejami, ki se ne morejo zlahka zlomiti. Ni težavna za gojenje in je precej rodovita. Razen tega je odporna na številne bolezni in je prilagodljiva tudi na slabše pogoje za rast.
Gradina
Gradina je ena izmed ekonomsko najbolj izplačljivih vrst zaradi bogatega in kakovostnega roda. Njeni težki, okrasni in močno pobarvani plodovi zorijo v juniju. Plodovi se ponavadi jedo sveži, vendar se lahko tudi zmrznejo ali predelajo. Vejice so dolge in se ne zlomijo pod težo plodov, kljub temu, da gre za zelo rodno vrsto.
Gojenje
Gojenje malin ni zapleteno, če se pred sajenjem določijo pravilne smernice. Pomembno je tudi priskrbeti rastlini zadostno količino vode in zaščititi jo pred vremenskimi vplivi ter si tako zagotoviti zadovoljivo letino.
Tla
Malina najboljše uspeva na propustnih in raztresitih tleh. Rada ima humusna in rahlo kisela tla. Priporočljivo je izogibati se glinastim in tlem, ki ne propuščajo vode ter položajem, kjer so podzemne vode blizu glavne korenine. Razen tega se glinasta tla poleti razpokajo, kar lahko iztisne korenino na površino. Tekom deževnih obdobij se glinasta tla napihnejo in izvržejo kisik ter s tem zadušijo korenino. Najboljša so zato peščena tla obogatena s humusom ter z dotokom vode, ki ne stoji in ne povzroča gnitje korenin.
Podnebje
Malina lahko rodi zgodaj spomladi, vendar je to odvisno od vrste. Tovrstne maline niso ustrezne za kraje, kjer so možni spomladanski mrazovi ker lahko pride do zmrznitev cveta in nemogočnosti razvoja ploda. Malina zmrzne vegetacijo še tekom jeseni in lahko prezimi tudi v snegu, čeprav ima raje blage zime. Pod snegom korenina lahko prenese debele minusne temperature, toda lahko zmrzne že na -12oC, če snega ni. Spomladanski mrazovi ji običajno ne morejo nič, ker cveti razmeroma pozno.
Čas sajenja
Malina je lahko občutljiva na čas sajenja in je zato zaželjeno najti primeren čas za sajenje določene vrste ali primerno vrsto, ki ji ustreza sajenje v določenem času. Maline se sadijo od oktobra do aprila z zrelimi sadikami. V vsakem primeru je boljše saditi jeseni, ker se bo tako do pomladi rastlina privadila pogojem v vrtu, pustila bo korenine in bo hitro dala prvi rod.
Kolobarjenje
Malino je najboljše saditi kot monokulturo zato, ker je precej vzdržljiva in razvejana vrsta in ni dober sosed za ostale rastline. Razen tega se lahko dolga leta goji na istem mestu in ne rabi drugih kultur v svoji bližini.
Ni je preporočljivo saditi v sadovnjakih, ker je težko uskladiti škropljenje sadja in zorjenje malin. Maline ni preporočljivo saditi niti na tla, na katerem so se pred tem gojili krompir, jagode ali paradižniki, zaradi bolezni korenine Verticiliuma, ki napada vse "solancoeae" kulture.
Odlično se ujema z leguminoznimi kulturami, kot so rogač, bob, soja, grah in fižol.
Sajenje
Maline se sadijo s presadnicami. Njih je možno kupiti gotove in pripravljene za prvi rod. Pri sajenju malin je pomembno najti dobro mesto, ki jim bo omogočilo optimalne pogoje za bogat rod in kjer ne bodo motile razvoj drugih rastlin. Človeški faktor mora biti vključen v vseh fazah razvoja, nabiranja in skladiščenja malin s ciljem, da bi rastlina dala kakovostne plodove, ki bodo čim dlje ostali sveži. Največ jim ustreza nadmorska višina med 400 in 800m.
Sejanje
Plod maline je koščičast in bogat s semeni, iz katerih lahko vzklijejo nove rastline. Seme maline je drobno in ga je treba namočiti pred setvijo zato, da bo boljše vzklilo. Seme se položi v humusno zeljo iz katere se razvijejo poganjek. Po nekaj tednih se bo korenina okrepila in jo je potrebno presaditi v večjo posodo ali kar na mesto končnega bivanja. Priporočljivo je, da bo ta sprememba šla postopoma s ciljem, da bi se mlada rastlina čim več zaščitila.
Sajenje sadik
To je najpogostjši način sajenja malin. Običajno se uporabljajo zrele enoletne sadike, ki se sadijo kot živa meja ali v obliki pravokotnika. Za sajenje se morajo dobiti debele sadike z razvitimi koreninami. Sadijo se 3cm globlje kot prej. Najboljše je pustiti razmik 3-6 metrov med sadik, kakor bi rastline dobile zadosti prostora za razvoj. Pri sajenju se postavljajo tudi betonski stebrički z žico, po kateri se bodo mlade rastline plezale in se naslanjale.
Gojenje na vrtu
Glede na to, da raste kot grm, se malina najpogosteje sadi na odprtem. Pri izbiri primernega mesta je pomembno, da bo le-to zaščiteno pred neposrednimi sunki vetra. Najbolj ji ustreza severozahodna stran, ki je stran od neposrednega sonca in lahko dlje časa obdrži vlago. Malina, ki se goji na odprtem običajno rodi enkrat na leto.
Gojenje v rastlinjaku
Malino je možno gojiti tudi v rastlinjaku, ker ta opcija ponuja nekatere prednosti. Po eni strani ta grmovita rastlina, zavzame veliko prostora v prostorno omejenem rastlinjaku, toda po drugi strani rastlinjak ponuja nadzorovane pogoje, ki rastlini omogočajo donose tekom celega leta. V rastlinjaku se lahko gojijo različne vrste, ki bi zorele do pozne jeseni v varnih pogojih in brez škode. Pri rastlinjaku je dobro tudi to, da vzdržuje vlažnost, vendar mora biti zadosti prostoren, tako da bi rastlina imela pogoje pokončno rasti. To pomeni, da so začetna vlaganja za ta način kmetovanja kar visoka.
Gojenje v posodah
Malina se lahko goji tudi kot balkonska rastlina, toda za to potrebuje kozarec z globino najmanj 60cm zaradi pravilnega razvoja korenine. Zaželjeno je tudi pustiti dovolj prostora za razvoj grma in redno zalivati. Razen tega je pomembno zagotoviti tudi primeren odvod vode z namenom, da se prepreči gnitje korenine zaradi odvečne vlage.
Vzdrževanje nasadov
Malina je zelo občutljiva na plevel in jo je potrebno redno čistiti s ciljem, da bi nasad ostal čist in da bi imel dovolj prostora za rast in razvoj. Razen odpravljanja plevela je potrebno tudi drobiti skorjico, ki se lahko pojavi na zemlji. Za uspešno rast maline je treba zagotoviti tudi betonske stebričke z žico, po kateri bo lahko plezala. Za pravilno rast se stebrički namestijo na razmik 6 - 8 m in se na njih postavijo 3 vrste žice.
Nega
Vzdrževanje malin ni težko, še posebej če je že pripravljena podporna ograja, na katero bo malina rastla in ki jo bo podpirala. Celotno vzdrževanje se opravlja ročno, glede na specifično konstrukcijo rastline.
Zalivanje
Malina je rastlina, ki ima rada vodo. Zato je pomembno količino vode pravilno dozirati. Korenina je plitva in razvejana ter ima nenehno potrebo po vodi, kar se lahko reši z namakanjem. Če ni dovolj vode se plod suši in zmanjšuje, poganjki začnejo mehčati ter se rastlina na sploh začne sušiti. Najpomembneje je zagotoviti zadostno količino vode v času cvetenja in zorjenja ploda.
Gnojenje
Malina ima večje potrebe po gnojilih v primerjavi z ostalim jagodičevjem. Pravilno gnojenje in priprava tal se začne jeseni s hlevskom ali mineralnim organskim gnojem, ki ga je potrebno zaorati v zemljo. To se lahko naredi tudi spomladi, toda v tem primeru zemlja rabi več dohranjevanja. Malina ima rada dušična gnojila, ki se lahko dodajajo tekom vegetacije. Jeseni in pri prvem gnojenju se vedno dodaje NPK. Za drugo gnojidbo so primernejša KAN gnojila.
Razmnoževanje
Čeprav se lahko razmnožuje s semenom, to ni pogost način razmnoževanja, saj je precej počasen in neučinkovit. Hitrejši in enostavnejši način je razmnoževanje z reznicami. Rdeča malina se razmnožuje z poganjki, črna pa z vrhovi poganjkov. Lahko se razmnožujejo tudi z reznicami korenine, pri čemer se poganjki izvlečejo s čim več žilami, med katerimi se izberejo najboljše. Pomembno je da reznica ima vsaj en brst, ki se vstavi v tla in pokriva z mešanico zemlje in komposta.
Rezanje
Rezanje je pomembna agrotehnološka mera pri gojenju malin. Pomembna je ker se na ta način nadzoruje rast in izboljšuje rodovitost. Najpomembneje je usmerjevati maline na žico. Razen tega se rezanje lahko opravi dvakrat: osnovno po nabiranju in zeleno spomladi. Osnovn rezanje se opravi po nabiranju. Režejo se dveletne veje, ki so že imele ploda, okvirno 20 - 30 cm od tal. Pomembno je odrezane veje odnesesti stran od nasada in jih zažgati. Za nadaljni rod se zberejo zdravi poganjki ter se njim pusti več hrane, prostora in svetlobe za rast in napredovanje. Zeleno rezanje spomladi se opravlja ko začnejo iz tal prihajati mladi poganjki, ki so prešibki za plod. Režejo se preden olesenijo. Naslednje leto se puščajo tisti poganjki, ki izrastejo v mesecu maju, ker bodo dali optimalni rod.
Bolezni
Malina je rastlina s trnovitimi stebli in je precej prilagodljiva, vendar to še ne pomeni, da ne obstajajo naravni škodljivci, ki jo lahko napadejo ali bolezni, ki ji lahko naškodijo. Njihova prisotnost se lahko omeji s pravilno prevencijo.
Siva plesen
Siva plesen maline je pogosta bolezen, ki napada plod. Njen povzročitelj je glivica in je pogosta v obdobjih velike vlažnosti. Bolezen ni opazna vse do trgatve, čeprav se pojavi tekom cvetenja in zato pogostokrat uniči celotno letino. Okuženi plodovi so gnečasti, gnili in pokriti s sivo prevleko. Najučinkovitejša zaščita pred to boleznijo je škropljenje s fungicidom pred cvetenjem.
Rdečica korenine
Rdečica korenine napada korenino rastline. Gre za nevarno bolezen, ki jo povzroča parazit in lahko uniči celotni nasad. Napada na slabih in neprimerno dreniranih tleh. Najboljše se opazi po sušenju rastlin in po rdeči korenini, ko se rastlina izvleče iz zemlje. Parazit lahko prezimi v zajetih tleh in povzroči, da se brsti rastlin spomladi ne odprejo. Enkrat kontaminirana tla dolgo časa ostanejo izvor okužbe tudi za druge rastline. Proti tej bolezni ni zdravila ali sredstva za uničenje. Zato je pomembno saditi zdravo seme in dobro preiskati tla.
Antraknoza maline
Antraknoza maline je bolezen, ki napada celoten nadzemni del rastline. Pogostokrat se pojavi v naših krajih, posebej na vlažnih območjih. Zaradi napada glivic se na listju pojavijo rdečevijoličasti madeži. Če zajamejo večje površine se listi začenjajo deformirati. Lahko prezimi in zmanjša vegetacijo tudi naslednje leto. Glivice se uničujejo s fungicidi, z odstranjevanjem odpadnih vej po rezanju in s sajenjem zdravih mladic.
Sušenje mladic
Sušenje mladic je bolezen, ki je značilna samo za mladice. Glivice razgrajajo celulozo v mladici in povzročijo razpokline. Bolezen se opazi po črnih kroglicah na skorji. Najboljša zaščita proti tej bolezni je pravilna postavitev vrst, da bi veter nemoteno uklanjal glivice. Pomembno je tudi zažgati ostanke po rezanju in uporabljati fungicide.
Škodljivci
Razen bolezni obstajajo tudi škodljivci, ki lahko poškodujejo maline, kljub njeni odpornosti.
Malinove uši
Malinove uši so žuželke, ki primarno napadajo listje. Preživijo kot jajčeca v spodnjih delih poganjkov, spomladi se pa samice začnejo hraniti in razmnoževati. Razmnožujejo se počasi, toda odrasli primerki imajo krila, s pomočjo katerih zlahka pridejo do drugih rastlin. Sesajo sokove in ne povzročajo ogromnih škod, toda lahko prenašajo nevarne parazite. Nadzor in zatiranje se opravi z uporabo insekticida.
Malinova hržica šiškarica
Malinova hržica šiškarica je še ena značilna vrsta, ki napada poganjke. Je rdeče barve. Jajčeca položi v zemljo in v mlade poganjke, ki jih ličinke spomladi že začnejo jesti. Pušča vijolične sledi, ki se sčasoma posušijo in tako uničijo celotno rastlino. Ustvarjajo ranice na rastlini, ki jih potem lažje napadajo drugi škodljivci in paraziti. Rešitev je možna s okopavanjem in z uporabo insekticida.
Malinar / Malinov hrošč
Malinov hrošč napada cvetove in plodove. Samica položi jajčeca v plodove, s katerimi se ličinke pozneje hranijo. Odrasli primerki se lahko premikajo z ene rastline na drugo. Uničijo cvetove in brste ter pozneje tudi plodove. S tem povzročijo ogromne škode na letini. Možno se je jih znebtiti z uporabo insekticida.
Uporaba
Malina je posebej znana po svojih sladkih plodovih z edinstvenim okusom. Je ena izmed najbolj priljubljenih vrst sadja širom sveta. Ima široko uporabnost, največ za pripravo piškotov in ozimnice.
Nabiranje
Ko pride do tehnološke zrelosti je malino možno nabirati tekom 15 dni. En delavec lahko nabere 25 - 50 kg ploda tekom dneva. Plod se nabira izključno ročno. Skupni donos na hektar je največ 12 ton. Nabirati se mora z veliko pozornostjo in v več faz. Plod je nežen in je treba biti pozoren pri nabiranju, kakor bi se pozneje lahko prodal (v primeru konzumacije v sveži obliki). Zaradi tega je maline najboljše nabirati v hladovini ali pred mrakom. Kvaliteta trgatve ni tako pomembna, če gre plod v nadaljno predelavo.
Skladiščenje
Po trgatvi, če se bo konzumirala kot sveže namizno sadje, se malina umije s hladno vodo in se pakira v standardne, ponavadi plastične posodice. Hrani se na hladnem, v hladilniku, in se mora pojesti v roku nekaj dni po trgatvi. Če je malina namenjena nadaljni predelavi se hrani v hladilniku ali se hitro zmrzne, s ciljem ohranjanja barve in okusa. Prenaša se v emajliranih posodah.
Ozimnica
Kulinarika
Malina je, kot sadje, vedno prisotna v kulinariki. Razen tega, da se lahko jemlje sveža, jo običajno dodamo tudi v kaše, pudinge, torte, piškote in sadne solate. Možno jo je tudi konzervirati za nadaljno raznovrstno uporabo. Njena aroma je zelo priljubljena za bonbone in slaščice.
Malina se lahko zmrzne takoj po trgatvi v izvirni obliki ali kot pire, s čemer obdži svoj okus. Tako se kasneje uporablja za pripravo sladic in smoothijev.
Zaradi visoke vsebnosti pektina je malina ena izmed najbolj priljubljenih vrst sadja za pripravo ozimnice, še posebej za marmelade in sokove. V dehidrirani obliki se lahko uporablja kot dodatek k piškotom in žitaricam za zajtrk.
Priljubljeno je tudi malinovo vino, z bogatim in sladkim okusom, ki ga je najboljše piti s sladicami. Z dodajanjem svežih malin k vinskemu kisu boste dobili odličen sadni kis, ki se najpogosteje doda k omakam in solatnim prelivom. Pomešajte sadni kis od maline z mineralno vodo dobili boste osvežilni napitek, ki bo vam ugasil žejo tekom poletnih mesecev.
Listi in plodovi maline se pogosto uporabljajo tudi za pripravo čaja.
Medicina
Malina je bogata z vitaminom C in z antioksidanti ter se jemlje kot prevencijo pred rakom (posebej debelega črevesa) in za krepitev imunitete. Razen tega, pomaga k rešitvi težav s poltjo, krepi lase in pozitivno vpliva na zdravje srčnega sistema. Lahko prepreči sladkorno bolezen in ščiti kožo pred vplivi sončnih žarkov. Čaj iz lista maline uporabljajo ženske pred nosečnostjo. Uporaben je tudi za lajšanje menstrualnih krčev in podobnih težav. Iz maline se naredi tudi kis, ki znižuje vročino.
Zanimivosti
Malina sodi v družino vrtnic in se omenja še v stari Grčiji. Rimljani so jo razširili naprej po Evropi. Tekom srednjega veka jo je pretežno uporabljalo bogatejše prebivalstvo, in sicer največ zaradi barve. Pozneje je postala cenejša in so jo v kuhinji začeli uporabljati vsi sloji. Domorodci Severne Amerike so jo uporabljali tudi pred prihodom Evropljanov.
Malina je priljubljeno sadje, o čemer govori tudi zgodba iz grške mitologije. Verjame se, da je latinsko ime dobila po gori Ida na Kreti. Obstaja legenda, da je malina rešila življenje Zevsu, ker ga je njegova mati skrila pred bogom Kronom, ki ga je hotel ubiti, prav v malinjaku.
Foto: NickyPe / Pixabay
Dodaj odgovor