Smokvovec (lat. Ficus) je rastlinski rod, ki zajema 800 - 1.000 vrst dreves, grmovnic ali vzpenjalk iz reda murvovk (Moracea). Rastline so večinoma zimzelene, posamezne pa uvrščamo tudi med listavce. Po poreklu je s tropskih področij ali s področij s toplejšim podnebjem.
Smokvovec pogosto raste v džungli in deževnih gozdovih. 511 vrst izhaja iz indo-avstralskega področja, ki zajema dele Indije, Avstralije, Papue Nove Gvineje, delo Nove Zelandije in Azije. Okoli 132 vrst izhaja iz Srednje in Južne Amerike, okoli 112 vrst pa iz Afrike.
Zaradi relativno preproste vzgoje in vizualno privlačnega videza je smokvovec danes ena najbolj priljubljenih rastlin, še posebej kot sobna rastlina. Številne vrste vzgajajo tudi kot bonsaje.
Steblo vsebuje veliko mlečnega soka, listi so rastejo izmenično. Izmed smokvovcev, ki so gojeni na prostem, je pri nas najbolj poznan navadni smokvovec (lat. Ficus carica), listavec, ki obrodi hranljiv in zdrav plod. Med sobnimi rastlinami pa je najbolj znan Ficus benjamin.
Poleg navadnega smokvovca, ki je kultiviran v Primorju in še posebej v Sredozemlju, obrodijo plod (t.im. smokva, figa) tudi nekatere bolj eksotične vrste. Na primer Ficus aurea, ki je razširjen na področju Floride, Karibov in Mehike, kot plod obrodi t.im. zlato smokvo, oprašuje pa ga izključno ena vrsta ose - Pegoscapus mexicanus.
Skoraj vsi smokvovci imajo podobne zahteve glede osvetljenosti. Prešibka ali premočna svetloba jim ne ustreza, zato je idealna lega z dobro jutranjo svetlobo (npr. ob oknu, obrnjenem proti vzhodu). Zaradi svojega tropskega porekla zahtevajo dovolj vode, pri čemer pa je potrebno seveda paziti, da z zalivanjem ne pretiravamo. Včasih so lahko zelo občutljivi na spremembo lokacije.
Sorodniki
Vrste
Skoraj vse vrste smokvovcev so vzdržljive in dolgožive, za svojo številčnost pa se lahko zahvalijo znanju in naporom številnih profesionalnih strokovnjakov in ljubiteljev rastlin, kar se odraža v velikem številu variacij. Smokvovci s svojimi sijočimi, pogosto mesnatimi listi in svetlo sivkastim deblom estetsko okrašujejo notranjost prostorov in so odlična izbira za dom.
Gumovec
Gumovec (lat. Ficus elastica) je zelo odporna rastlina z izmenično razporejenimi listi dolžine do 35 cm in širine 15 cm. Čeprav izhaja iz južne tropske Azije, ga pri nas vzgajamo izključno kot sobno rastlino. Raste hitro, zato redno obrezovanje pomaga vzdrževati in kontrolirati velikost rastline. Gumovec ne sme biti izpostavljen neposredni svetlobi.
Obstajajo številne variacije gumovca, med katerimi je potrebno omeniti Ficus elastica decora (kultivar s temnimi listi), Ficus elastica robusta (ima večje liste od kultivarja Decora), Ficus elastica black prince (ima skoraj čisto črne liste) in številne druge variacije.
Vzdrževanje je relativno preprosto, potrebno je le paziti, da preveč ne zalivamo ter da rastlina ni izpostavljena močni sončni svetlobi in nizkim temperaturam. Prav tako ni priporočljivo prepogosto spreminjati lege gumovca.
Benjamin
Benjamin (lat. Ficus benjamina) je ena izmed najbolj priljubljenih vrst in ima za razliko od ostalih sobnih kultivarjev manjše liste. Čeprav je znano, da čisti zrak, je hkrati tudi eden izmed alergenov, kar je vsekakor pomemben podatek, ki ga je pred nakupom rastline potrebno upoštevati.
Ustreza mu visoka vlažnost zraka in dobro drenirana tla, umakniti pa ga je potrebno s prepiha in neposredne sončne svetlobe.
Rastlino je priporočljivo sprva posaditi v manjšo posodo, tako da jo nato vsake 2-3 leta presadimo v večjo posodo. V spomladanskem času se zlahka razmnožuje s potaknjenci. Da bi dosegli lepšo obliko krošnje, ga je zaželeno obrezovati, pri čemer pa se je potrebno izogibati stiku z belo tekočino, ki se pojavi na mestu reza, saj lahko izzove alergično reakcijo.
Vzpenjavi smokvovec
Vzpenjavi smokvovec (lat. Ficus pumila) je zimzelena grmičasta vzpenjalka, ki v višino zraste 2,5-4 m. Na rastlini zrastejo različni poganjki - mladi nežni tanki poganjki z manjšimi listi in gosti poganjki. Korenine so precej invazivne in lahko preidejo v steblo drugih rastlin. Rumeni in temno rdeči plodovi so drobni. Dokaj dobro prenaša tudi nižje temperature in visoko vlago, vendar ga je potrebno saditi v dovolj široke posode, saj rastlina izjemno hitro raste in se razveja.
Lirastolistni fikus
Lirastolistni fikus (lat. Ficus lyrata) je rastlina s prekrasnimi listi, ki zrastejo v dolžino celo do 45 cm in v širino 30 cm. V sobnih pogojih doseže višino do 3 m in zahteva zadosti svetlobe ter zmerno vlažnost. Ustreza mu posredna svetloba. Zaželeno je redno obrezovanje in pršenje po listih. V sezoni rasti je priporočljivo odrezati vrh, da se razveji. Ustreza mu družba drugih smokvovcev (npr. gumovca). Z velikih mesnatih listov je potrebno redno odstranjevati prah (če je možno z vlažno krpo).
Navadni smokvovec
Navadni smokvovec (lat. Ficus carica) je listavec, ki zraste do 10 m visoko. Glede kakovosti tal ni zelo zahteven, ustreza pa mu sončna lega. Listi so izmenični. Cvetovi so enospolni in enodomni ter zbrani znotraj mesnate zadebelitve, tako da od zunaj niso vidni. Oprašuje jih smokvina osa, plodovi pa imajo izjemno hranilno vrednost. Vsi deli rastline vsebujejo gost mlečni sok. Razmnožuje se s cepljenjem, potaknjenci, redkeje pa s semeni. Raste lahko tudi do 200 let.
Sveti figovec
Sveti figovec (lat. Ficus religiosa) hitro rastoče drevo je dobra izbira za vzgojo v toplih, vlažnih krajih. Zelo mu ustreza sončna, dobro osvetljena lega, po čemer se delno razlikuje od drugih smokvovcev. Srčasti listi so dolgi 10 - 17 cm. Plod je majhna smokva, ki postane škrlatne barve, ko dozori. Nahaja se na področju Indije, Šri Lanke, Vietnama in jugozahodne Kitajske. V naravi lahko doseže višino do 30 m, pogosto pa ga ljubitelji vzgajajo kot bonsaj.
Omelasti smokvovec
Omelasti smokvovec (lat. Ficus deltoidea) je večletna sorta smokvovca z debelimi voščenimi listi. Deblo je podobno grmu in v naravi zraste do 2 m. Plodovi so majhne smokve v velikosti graha, ki na močnem soncu postanejo rdeče.
Indijska lovorika
Indijska lovorika (lat. Ficus microcarp) je dvodomno zeleno drevo, ki lahko zraste do višine 10 m. Listi so aromatični, ponekod z valovito obrobo. Cveti v marcu in aprilu, plod je jagoda, ki zrela potemni. Je začimbna rastlina, ki ji ustreza toplo in zmerno podnebje ter rodovitna in dobro drenirana tla, ker ne prenaša prevelike vlage.
Bengalski smokvovec
Bengalski smokvovec (lat. Ficus benghalensis) v naravi doseže epsko višino do 20 m, v posodi pa zraste do 3 m. Smaragdno zeleni listi z baržunasto teksturo so široki okoli 10 cm in čvrsti. Deblo je svetle barve in z leti pridobiva na obsegu. Rastlina je zimzelena in pozimi miruje, ustrezata pa ji toplota in vlaga.
Gojenje
Smokvovec kot sobna rastlina raste počasi, vendar lahko ob pravilni negi uspeva več desetletij. Čeprav pri posameznih vrstah obstajajo določene posebnosti, v splošnem sobnim smokvovcem ne ustrezajo niti previsoke niti prenizke temperature (idealno je 16 - 27°C), prav tako ne neposredna izpostavljenost sončni svetlobi. Ob upoštevanju teh parametrov jih lahko uspešno vzgajamo tudi na vrtu. Dolgoživost rastline je odvisna ravno od upoštevanja navedenih dejavnikov.
Kolobarjenje
Glede na svoje tropsko poreklo, se smokvovec dobro ujema z rastlinami, ki jim ustrezajo podobni pogoji vzgoje. Smokvovcu so tako dobra družba sobne rastline iz družine palm (difenbahija in šeflera). Poleg smokvovca pa lahko posadimo tudi rastline iz družine kačinovk (zlati potos ali begonija).
Prav tako mu ustreza bližina gabeza, poljskih cvetlic, jagodnjaka in sivke. V idealnih razmerah te rastline privlačijo opraševalce, pripomorejo h kvaliteti tal, odganjajo škodljivce in so privlačne na pogled.
Rastline kot so bazilika, drobnjak, meta in česen bodo služile kot naravni repelent za večino tripsov, ki napadajo smokvovec. Proti osam pa je koristno posaditi meto, pelin, limonsko travo, klinčevec, sivko, žajbelj, rožmarin, pelargonijo, kamilico, materino dušico, komarček in sladki majaron.
Zalivanje
Če smokvovec preveč zalivamo, bodo listi pospešeno gnili, pomanjkanje zalivanja pa povzroči sušenje listov. Substrat mora biti dobro dreniran, zalivamo, ko se zgornja plast substrata posuši, kar preverimo s prstom. Ko je substrat suh v globini 2 - 3 cm, je potrebno rastlino zaliti. Pozimi je potrebno zalivanje še dodatno zmanjšati.
Gnojenje
Smokvovcu ustrezajo gnojila, ki so bogata z dušikom. Najboljša izbira so vodotopna tekoča gnojila s postopnim sproščanjem hranljivih sestavin in stalnim pretokom dušika. V času mirovanja gnojenje ni potrebno. Ponovno začnemo gnojiti spomladi in to ponavljamo enkrat mesečno do konca poletja ali začetka jeseni.
Dobra izbira za gnojenje smokvovca je tudi tinktura koprive. Sveže nabrane koprive do polovice postavimo v posodo. Posodo napolnimo z vodo tako, da je tekočina 7 cm pod robom posode. Stoji naj 2 tedna, potem pa nastalo tekočino razredčimo z vodo in uporabimo za zalivanje substrata.
Gnojimo lahko tudi s tinkturo lesnega pepela. V 1 l vode dodamo 2 žlici lesnega pepela in pustimo infuzijo stati 1 teden. Takšna tinktura je bogata z natrijem, kalijem, magnezijem in kalcijem.
Razmnoževanje
Smokvovci se razmnožujejo s potaknjenci vej ali posameznih listov. Kadar razmnožujemo z listi, jih naberemo skupaj s steblom, ki ga, preden ga posadimo v zemljo, upognemo in pritrdimo z elastiko ter s tem preprečimo dehidracijo.
Potaknjence lahko postavimo neposredno v zemljo ali pa jih prej postavimo v vodo in jih presadimo, ko poženejo korenine. Če jih postavimo neposredno v zemljo, je potrebno potaknjence najprej namočiti v hormonski prah za boljšo rast. Potaknjence hranimo pri temperaturi 24°C.
Poseben način razmnoževanja je s potaknjenci, ki so pritrjeni na matično rastlino, kar pa zahteva veliko višjo stopnjo znanja.
Presajanje
je najbolj priporočljivo spomladi, vendar je ustrezen čas za presajanje takrat, ko je substrat suh in so korenine vidne na površini. Mlade rastline je priporočljivo presajati prvih 4-5 let enkrat letno, starejše pa enkrat na 2 - 3 leta. Pred presajanjem je potrebno rastlino dobro zaliti z vodo, pustiti stati eno uro, nato pa pazljivo vzeti iz posode zemljo s koreninami. V novo posodo je potrebno najprej na dno postaviti debelejši sloj drenaže, nato 1 cm substrata, na to potem postavimo smokvovec in ga dobro zasujemo s preostalo zemljo.
Pomlajevanje
izvajamo z obrezovanjem zgornjega dela rastline. Potrebno je paziti, da del rastline, ki ga zarežemo, ni tanjši od 1 cm. Mesto reza zaščitimo z mahom in ovijemo s prozorno kuhinjsko folijo. Na ta način se bo rastlina lepo širila v širino.
Tla
Najboljša izbira je mešanica vrtne zemlje, ilovice, ki jima dodamo oglje in malo peska. Tla morajo biti izjemno dobro drenirana ter nevtralna ali blago kisla (6,5 - 7 pH). Smokvovci izjemno težko prenašajo gosta glinena in močvirna tla, ker presežek vode škoduje koreninam.
Podnebje
Čeprav je smokvovec po poreklu tropska rastlina, je zelo prilagodljiv. Potrebuje veliko svetlobe, vendar ne neposredne sončne svetlobe. Ustrezajo mu zimske temperature 10 - 15°C, zato sobnega fikusa ni priporočljivo presaditi na vrt, saj bodo tam zimske temperature prenizke. Liste je zaželeno občasno očistiti s krpico, ki je bila namočena v vodi, saj na ta način rastlino čistimo in hidriramo. Smokvovcem ne ustreza izpostavljenost prepihu ali sunkom vetra. So pa odlična izbira za okras v kopalnici, saj jim ustreza polsenčna lega in visoka stopnja zračne vlage.
Sajenje
Pri sajenju smokvovca je potrebno pripraviti nov substrat, zaščititi področje z ustreznim pokrivalom iz najlona in pripraviti ves potreben material.
Čas sajenja
Najboljši čas za sajenje je spomladi, ko odvzamemo mlade poganjke s koreninami, ki jih posadimo v zemljo in dobro zalijemo. Postavimo jih na svetlo, a ne preveč sončno lego, ki mora biti zaščitena pred vetrom. V 2 - 3 tednih naj bi se poganjki ukoreninili.
Izbira podlage za sajenje
Mlade rastline bolje uspevajo na gostih tleh, starejšim rastlinam pa bolj ustrezajo rodovitna tla z več hranilnimi sestavinami in dobro dreniranostjo. Najboljša kombinacija zemlje je mešanica navadne zemlje, šote in humusa (v enakih razmerjih), ki ji dodamo droben pesek in prod.
Sejanje
Glede na to, da smokvovec relativno počasi raste, vzgoja iz semen potrebuje določen čas. Seme, ki smo ga kupili v ustrezni specializirani prodajalni, pred setvijo za en dan postavimo v raztopino, ki spodbuja rast. Zaželeno je, da ga posejemo v rahlo in prepustno zemljo na globino 0,5 cm na medsebojnem razmiku 1,5 cm.
Zemljo je potrebno dobro navlažiti, področje, kjer smo posejali semena pa zaščititi s prozorno folijo. Če bomo v takšnem mini rastlinjaku vzdrževali temperaturo 23 - 25°C, se bodo poganjki zelo hitro pojavili. Pomembno je, da ves čas vzdržujemo vlažnost tal in da naš mini rastlinjak ni izpostavljen neposredni sončni svetlobi.
Sajenje sadik
Sadike naj ne bodo krajše od 15 cm in naj imajo vsaj nekaj listov. Sadiko odrežemo pod pravim kotom in jo za nekaj ur postavimo v vodo, kjer lahko uporabimo ustrezne fitostimulatorje. Ko sadiko vzamemo iz vode, odrezane dele zaščitimo z aktivnim ogljem in hormonskim sredstvom za spodbujanje rasti.
Ko sadika vzklije, jo je potrebno posaditi v rahel substrat, ki je zmešan z navadno zemljo. Zagotoviti je potrebno še vse predhodno omenjene pogoje za rast.
Gojenje na vrtu
Sobne rastline ni priporočljivo saditi na vrtu, saj ne prenese nizkih temperatur in prevelike izpostavljenosti vetru. Če se vseeno odločite za to, jo je potrebno postopno prilagajati zunanjim razmeram tako, da jo spomladi, ko se otopli, občasno prenesete za nekaj ur na prosto.
Gojenje v rastlinjaku
Smokvovec ni prilagojen vzgoji v rastlinjaku. Če se zanjo vseeno odločite, je potrebno zagotoviti naslednje pogoje: optimalna temperatura 23 - 25°C, vlaga ob rednem pršenju in zadostna količina svetlobe.
Gojenje v posodah
Kultivirani smokvovec je primarno namenjen vzgoji v posodah (s sejanjem ali s potaknjenci na predhodno opisan način). Če zagotovimo potrebno kakovost tal, ustrezno stopnjo vlage in pravilno osvetljenost, bo v posodi zrasla lepa rastlina, ki bo v okras vsakemu prostoru.
Nega
Da boste lahko dolgo uživali ob lepoti vašega smokvovca, ga je potrebno pravilno vzdrževati in negovati, kar zajema redčenje in obrezovanje rastline.
Faza mirovanja
Smokvovec pozimi miruje in takrat je potrebno zmanjšati zalivanje ter ga občasno, ko opazimo, da je substrat suh, popršiti z mlačno vodo. V tem obdobju zadošča, če rastlino dodatno pognojimo le enkrat mesečno, včasih pa še manj pogosto.
Vzdrževanje nasada
Ne glede na to, ali smo smokvovec posadili v posodi ali na prostem, je potrebno okoli rastline s pršenjem vzdrževati vlažen substrat. Občasno je potrebno tudi površinsko prekopati zemljo okoli korenin in odstraniti morebitni plevel. Vrsti Ficus carica, ki jo največ vzgajajo zaradi sočnih plodov, namenjenih prehrani, je potrebno zagotoviti sistem namakanja, jo štirikrat letno kositi in redno dognojevati s kalijevim gnojilom.
Redčenje
Rastlino je potrebno redčiti enkrat letno, da odstranimo poškodovane ali odmrle liste in suhe veje. Krošnjo je potrebno redčiti navznoter in navzven z obrezovanjem vrhnjih poganjkov, skrajševanjem stranskih vej in usmerjanjem rasti v določeno smer. Smokvovec lahko oblikujemo tudi tako, da ga stisnemo z žico in vrvmi.
Obrezovanje
je pri smokvovcu zelo pomembno, saj se sicer deblo ne more pravilno razvijati, kar bi povečalo tveganje nastanka bolezni. Najpogosteje obrezujemo spomladi ali poleti, ko krošnja najbolj raste. Jeseni obrezujemo le izjemoma iz sanitarnih razlogov, če bi rastlino napadla bolezen ali škodljivec.
Smokvovec obrezujemo diagonalno s predhodno dezinficiranim orodjem. Rastlino je na mestu reza potrebno zaščititi s premazom iz aktivnega oglja. Če želimo, da smokvovec raste v širino, obrezujemo vrh; če pa bi želeli pokončno rastlino, je potrebno porezati stranske poganjke.
Obiranje
se pretežno nanaša na nasade, v katerih vzgajajo Ficus carica. Plodovi se obirajo večkrat (tako kot dozorevajo), najbolje vsak dan, saj traja čas od začetka zorenja do prezrelosti ploda le 2-3 dni. Obirati je potrebno pazljivo, saj so plodovi občutljivi in če se lupina pri obiranju poškoduje, privede do alkoholnega vrenja ter kvarjenja plodov. Plodove, ki so namenjeni sušenju, oberemo s pecljem.
Skladiščenje
Plodove navadnega smokvovca (Ficus carica) shranjujemo tako, da ločimo plodove, ki so namenjeni sušenju in tiste, ki so namenjeni takojšnjemu zaužitju. Na trgu se razlikujejo plodovi prvega, drugega in ekstra razreda, zato je potrebno obrane plodove razvrstiti v ustrezne lesene zaboje. Fige, ki so namenjene sušenju, je potrebno obdelati z žveplom, posušiti, nato pa shraniti v suhih in zračnih prostorih pri temperaturi 10°C - 12°C.
Priprava na naslednjo sezono
Glede na to, da vse smokvovce uvrščamo med tropske rastline, jih je potrebno pozimi zaščititi pred mrazom. Rastline, posajene v posodah, je potrebno postaviti v sončni del prostora, zato je idealna izbira okno na južni strani. Na prostem posajene smokvovce pa je potrebno zaščititi pred mrazom, kar naredimo tako, da zvežemo veje in rastlino zavijemo v nekaj slojev pregrinjala za rastline.
Bolezni
Čeprav je fikus zelo odporna rastlina, je podvržen določenim boleznim, ki jih večinoma povzročajo glivice ali prekomerno zalivanje rastline. Najpogostejše bolezni so antraknoza, pegavost listov, odmiranje vej in foliarna nematoda.
Za preprečitev pojava bolezni ali škodljivcev so potrebni določeni preventivni ukrepi. Novo rastlino, ki smo jo kupili pri pooblaščenem prodajalcu, imejmo nekaj časa v karanteni. Če se po nekaj tednih ne pojavi nobena bolezen, jo lahko postavimo v bližino drugih rastlin. Vseeno pa je potrebno med rastlinami vzdrževati razdaljo, da preprečimo eventuelno širjenje okužbe. Smokvovcu je potrebno enkrat mesečno umiti liste z milnico, še posebej, če smo ga imeli na vrtu ali na prostem. Zemljo je potrebno dezinficirati z blago raztopino kalijevega permanganata.
Antraknoza
Antraknoza je bolezen, ki jo povzročajo glivice iz rodu Colletotrichum glocosponoides Penz in se pojavi, če je rastlina preveč izpostavljena vlagi. Liste najprej prekrijejo temno zeleni madeži, ki sčasoma potemnijo. Veje popolnoma porjavijo in nato posivijo. Bolezen se pojavi ob visoki zračni vlagi in nižjih temperaturah.
Bakterijska pegavost listov
Bolezen povzroči bakterija Xanthomonas campestris. Sprva se na listih pojavijo majhne rumene in črne pikice. Listi sčasoma postanejo temno rjavi in odpadejo. Okužene liste je potrebno odstraniti. Priporočeno je zalivanje neposredno v zemljo, saj višek vlage bolezen še pospeši.
Odmiranje vej
Bolezen povzroči glivica iz roda Phomopsis. Listi rjavijo in uvenijo. Za tem tudi veje odmrejo in počrnijo. Bolezen prav tako povzroči prevelika vlažnost, zato je pomembno, da preventivno zagotovimo dobro dreniranost tal. Vse okužene dele rastline je potrebno odstraniti, da preprečimo širjenje bolezni.
Foliarna nematoda
Bolezen povzroči parazit Aphelenchoides, ki prodre v liste smokvovca in iz njih črpa hranljive snovi. Na listu se pokažejo črni, rumeni in beli madeži ter postopno odmre.
Škodljivci
Najpogostejši škodljivci, ki napadejo smokvovec, so ščitaste uši, mokaste stenice, tripsi, bela mušica in rdeči pajek.
Ščitaste uši
Ščitaste uši so majhne rjave žuželke, ki se prehranjujejo z rastlinskimi sokovi in za seboj puščajo značilno sled, ki je podobna medu. Daljši napad lahko povzroči propad celotne rastline. V primeru, da smokvovec napadejo ščitaste uši, je potrebno rastlino temeljito oprati pod curkom vode (vsak list posamezno), dokler ne odstranimo vseh uši. Po potrebi postopek ponovimo.
Mokaste stenice
Mokaste stenice so majhne žuželke, ki imajo telo obloženo z voskom, ki po izgledu in na dotik spominja na bombaž. Poleg uporabe insekticidov je potrebno rastlino temeljito sprati in na ta način odstraniti škodljivce.
Tripsi
Tripsi so žuželke iz družine stenic, ki rastlino napadejo poleti. Okužbo lahko prepoznamo po poškodovanih listih, ki imajo srebrne odrgnine. Uspešno jih uničimo z insekticidom Abamektin.
Bela mušica
Okužbo z belo mušico prepoznamo po belih jajčecih (podobnim majhnim riževim zrnom), ki so odložena na zadnji strani lista. Listi porumenijo, poganjki prenehajo rasti. Ta zajedavec je trdovraten in če se preveč razmnoži, je potrebno uporabiti insekticid na osnovi aktivne snovi Spirotetramat.
Rdeči pajek
Rdeči pajek (lat. Tetranychus urticae) je razširjen škodljivec, ki prezimi na pod odpadlim listjem na globini 10 cm ali pod drevesnim lubjem. Rastlino poškodujejo ličinke in tudi odrasle žuželke med prehranjevanjem. Na listu so najprej vidne bele pike, kasneje pa se cel list posuši in odpade.
Uporaba
Zaradi visoke koncentracije lateksa, ki ga vsebuje deblo, so v gospodarstvu za izdelovanje gume do konca 19. stoletja uporabljali gumovec, danes pa so njegovo vzgojo za ta namen skoraj popolnoma opustili. Ostale kultivarje uporabljajo izključno kot estetsko privlačne rastline, za oblikovanje notranjih in zunanjih prostorov.
V prehranske namene se uporabljajo plodovi navadnega smokvovca (lat. Ficus carica). Ti plodovi (fige) se lahko zaužijejo sveži ali surovi, lahko pa jih uporabimo tudi za pripravo marmelad, džemov, žganja, likerja in priljubljene slaščice smokvenjak.
Zanimivosti
Drevesa smokvovca naj bi bila zelo stara in naj bi se pojavila na Zemlji že pred 60 - 80 milijoni let. Najstarejše drevo se nahaja na Šri Lanki in je bilo posajeno leta 288 pred našim štetjem.
V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil smokvovec (sobni fikus) priljubljena, skoraj statusna rastlina, še posebej pri srednjem meščanskem sloju in je bil sestavni del vsakega interierja. Čeprav je njegova priljubljenost danes malo upadla, je zaradi svoje odpornosti in lepote še vedno pogosto prisoten po domovih. V novejšem času je med notranjimi opremljevalci priljubljena vrsta Ficus lyrata.
Ficus religiosa velja za sveto rastlino, saj naj bi pod tem drevesom sedel Siddhartha Gautama, ko je doživel razsvetljenje.
Foto: Julio Pablo Vázquez / Pixabay
Dodaj odgovor