Navadni mali zvonček (lat. Galanthus nivalis) je zelo priljubljena spomladanska rastlina, znana po lepem visečem cvetu, po katerem je tudi poimenovana in jo uvrščamo v družino narcisovk (Amaryllidaceae).
Družina vključuje 80 vrst gomoljnic ali čebulnic, med katerimi so najbolj znane čebula, acis, viteška zvezda (amarilis), veliki zvonček, worsley (modri amarilis) in čemaž. Vsem so skupni veliki, raznobarvni in dišeči zvezdasti cvetovi.
Navadni mali zvonček je dobil latinsko ime po besedi galanthus, kar pomeni "mlečno bel" in nivalis, ki je zloženka in pomeni "snežno bel", s čimer so želeli poudariti belo barvo cveta.
Navadni mali zvonček oz. pogosteje samo zvonček (mali zvonček) je večletna cvetoča rastlina s korenino v obliki čebulice (velika do 2 cm in samonikla). Ima vodoravno močno steblo, ki lahko zraste v višino do 20 cm.
Listi so temno zelene barve, ploščati in podolgovati. Kimast cvet je prijetnega vonja, obrnjen proti zemlji in raste vzporedno z rastlino. Cveti od januarja do aprila. Nad cvetom je zelena plodnica, iz katere raste, belo cvetno odevalo pa ima zeleno obarvano konico. Ko cvet odpade, se razvije rumen tulec z nekaj podolgovatimi semeni.
Zvonček je spomladanska rastlina, ki raste pod snegom in je ena izmed prvih rastlin, ki najavijo novo vegetacijo. Najpogostejši so na področju Evrope ali zahodne Azije, saj zvončkom za rast ustrezajo tako ravninska kot tudi gričevnata področja. Najdemo jih ob robu gozda, ob potoku, na livadi ali na pobočjih.
Zvonček je zaradi svojega izgleda zelo iskana rastlina, vendar je v številnih državah zaščiten z zakonom. Vseeno pa se je vrsta do danes dovolj ohranila, da so ukrepi glede nabiranja in vzgoje zvončkov omiljeni.
Sorodniki
Vrste
Zvonček je samonikla vrsta, ki so jo s križanjem razdelili na dvajset vrst, čeprav je v številnih državah zakonsko zaščiten in je zato manj podvržen križanju. Vrste se najpogosteje razlikujejo glede na višino stebla in obliko cveta. V nadaljevanju navajamo nekaj najbolj znanih vrst zvončkov.
Navadni mali zvonček
Navadni mali zvonček je ena izmed dveh vrst zvončkov, ki ju lahko najdemo v naravi pri nas in je razširjen po vsej Evropi. Zaradi značilnega videza je predstavnik vrste. Zvončki so v naravi zaščiteni in so v Sloveniji na seznamu zavarovanih vrst. Rastlina zraste do višine 20 cm, cvetovi so značilne bele barve z zelenimi konicami zunanjih cvetnih listov.
Zvonček kraljice Olge
Zvonček kraljice Olge (lat. Galanthus Reginae Olgae) je zelo podoben navadnemu malemu zvončku, vendar je višje rasti in ima ožje cvetove. Je spomladanska rastlina, cveti pa lahko tudi do maja. Najpogostejši je v divjini, saj se razmnožuje samostojno z deljenjem čebulic. Poimenovan je po babici princa Filipa, raste pa na Siciliji in zahodnem Balkanu.
Woronowa snežinka ali zelena snežnica
Woronowa snežinka ali zelena snežnica (lat. Galanthus woronowii) je avtohtona vrsta na področjih Turčije in Kavkaza, ki se od navadnega zvončka najbolj razlikuje po širših listih ter bolj razmaknjenih zunanjih listih cveta, ki nimajo zelenih konic. Notranji cvetni listi imajo zelene madeže, po končni višini je nižji od navadnega zvončka. Prav tako zraste pod snegom in je ena prvih spomladanskih rastlin.
Galanthus bursanus
Galanthus bursanus je novo odkrita in popisana vrsta zvončka s področja Turčije. Posebnost je večji cvet in veliko intenzivnejši vonj kot pri drugih vrstah. To čebulnico najdemo kot samoniklo rastlino v naravi, vendar je zakonsko zaščitena zaradi maloštevilnosti.
Galanthus gracilis
Galanthus gracilis je vrsta, ki je zelo podobna navadnemu zvončku, vendar je razširjena na področju Turčije, Grčije in Romunije ter zaradi hitre širitve priljubljena za vzgojo. Cveti od februarja do maja in dolgo časa ni bila samostojna vrsta, saj ima cvet zelo podoben cvetu navadnega zvončka, čeprav ima od njega nekaj centimetrov višje steblo ter zelo ozke in pokončne liste.
Galanthus alpines
Galanthus alpines je zelo vzdržljiva spomladanska vrsta, ki se pojavlja na področju Rusije, primerna pa je tudi za vzgojo v posodah. Od drugih vrst se razlikuje po nižji rasti (s čimer hrani energijo za razvoj cveta) in nekoliko bolj razširjenih cvetnih listih.
Galanthus ikariae
Galanthus ikariae je ena bolj priljubljenih vrst za vzgojo zaradi velikih in dišečih cvetov ter odpornosti na težje pogoje rasti. Listi so širši in za razliko od drugih vrst položeni. Cvet ima tri bele razširjene cvetne liste, notranji listi pa so zeleni.
Gojenje
Zvonček je pogosta poljska ali travna samonikla rastlina. Glede na to, da je zvonček zaščiten z zakonom, je komercialna vzgoja redka. Zaradi vzdržljivosti zadošča, da rastlino posadimo enkrat in potem vsako pomlad uživamo v cvetenju. V nadaljevanju navajamo podrobnosti glede uspešne vzgoje zvončkov.
Kolobarjenje
Zvonček je odlična rastlina za prekrivanje praznih delov vrta, ker po cvetenju ostanejo zeleni listni šopi, ki izgledajo kot del travnika. Zvonček je trajnica in njegove čebulice ostanejo v zemlji, zato je potrebno paziti, da ga vzgajamo na mestu, ki ga ne bomo prekopali ali vsako leto na njem sadili novih rastlin.
Odlično se ujema z drugimi čebulnicami ali spomladanskimi rastlinami, kot sta jeglič ali žafran in skupaj tvorijo spomladansko gredico. Primeren je tudi za sajenje pod drevesi ali ob ograji, saj zapolni prazen prostor. Najpogosteje sadimo zvončke na razdalji 20 cm, vendar se z delitvijo ta prostor zmanjšuje. Vseeno pa rastline ne moti, če raste v gostejših šopih.
Zalivanje
Zvonček ni zahteven glede zalivanja, saj raste pozimi in potrebi po vodi zadosti z raztopljenim snegom. Med cvetenjem (od januarja do aprila) ima dovolj vode v naravi. Vrste, ki rastejo v toplejših krajih, imajo manjšo potrebo po vodi. Ko odcveti, se čebulica pripravlja na mirovanje in je ni potrebno zalivati.
Gnojenje
Zvončku ustrezajo humusna tla, zato je potrebno gnojenje načrtovati pred sajenjem. Pri obdelavi tal je zaželeno dodati hlevski gnoj ali organsko gnojilo, ki je bogato z dušikom, kar bo dodatno zrahljalo zemljo. Rastlino lahko dognojimo tudi med rastjo, najpogosteje z zalivanjem z raztopljenim mineralnim gnojilom. Zvonček ima v poznejših fazah razvoja majhno potrebo po gnojenju.
Razmnoževanje
Zvonček se razmnožuje s semeni ali z delitvijo čebulic. Razmnoževanje s semeni je redkejše. Po oploditvi cveta cvetni listi odpadejo in se razvije tulec s podolgovatimi semeni, s katerimi se bo zvonček razmnoževal. Semena je potrebno posušiti in stratificirati, da izboljšamo kaljivost.
Najlažji način vzgoje je z delitvijo čebulic, saj rastlina vsako leto oblikuje nove čebulice, s katerimi se sama razmnožuje. Čebulice pozno spomladi poberemo iz zemlje in odrežemo nadzemni del. Shranimo jih v hladnem in suhem prostoru, zgodaj jeseni pa posadimo.
Presajanje
Zvonček lahko presadimo kadarkoli, tudi ko čebulice ustvarijo pregost nadzemni del. Presadimo zrele in velike čebulice, ki jih po cvetenju vzamemo iz zemlje, odstranimo presežek zemlje in suhe pustimo na hladnem mestu (npr. v suhi kleti). Jeseni rastline presadimo na želeno mesto, da pustimo dovolj prostora za nadaljnje razmnoževanje. Nasada pa ni nujno redčiti, saj se bo širili v drugih smereh, tudi če ga ne redčite.
Pomlajevanje
Za zagotovitev vsakoletnega cvetenja, je potrebno nasad zvončkov pomladiti z odstranjevanjem starih čebulic in rezanjem listov po cvetenju. Vendar pa je zvonček trajnica in vsako leto ni potrebno rezati listov, ker bodo porumeneli in sčasoma odpadli.
Tla
Zvončku najbolj ustrezajo globoka in humusna tla, vendar je zelo hvaležna rastlina in se bo obdržal tudi na manj rodovitnih tleh. Najbolj mu ustreza črna prst ali pa ilovnata prst, pomešana s peskom. Pomembno je, da so tla dobro drenirana, da višek vode odteka in se prepreči gnitje čebulic. Izogibati se je potrebno močvirnim tlom. Pri sajenju je potrebno zgornji sloj zemlje zdrobiti, vstaviti čebulice in nato posuti z rahlo zdrobljeno zemljo.
Podnebje
Zvonček je trajnica, ki se prva pojavi na livadah in mu ustreza celinsko podnebje z blagim in vlažnim poletjem ter snežno zimo. Raste po nižinskih in gričevnatih področjih do 2.000 m nadmorske višine. Nekatere zgodnje spomladanske vrste so primernejše za sredozemsko podnebje, saj so odporne na slano in letno sušo.
Sajenje
Čeprav je zvonček zaščitena vrsta, je kot zgodnja spomladanska vrsta zelo priljubljen za sajenje. Nežni cvetovi so priljubljeni v velikonočnih aranžmajih. V nadaljevanju so nasveti glede sajenja:
Čas sajenja
Zvončke sadimo v septembru in oktobru. Pomembno je, da zdrave čebulice posadimo v zemljo pred zmrzaljo, da poženejo korenine v še toplem vremenu. Če se odločite za sejanje zvončkov, jih marca najprej posejte v zaprtem prostoru, da se bo rastlina razvila in bo pripravljena za presajanje na prosto v naslednji sezoni.
Sejanje
Setev je možna, vendar je to zelo redek način razmnoževanja in vzgoje zvončkov. Semena so podolgovata, za setev uporabimo tretirano in stratificirano seme. Posejemo ga v humusno in zrahljano zemljo na globini 2 cm. Rastlina bo vzklila v tednu dni, če bomo vzdrževali sobno temperaturo in rastlino redno zalivali. Po setvi je potrebno počakati vsaj 1 leto ali eno vegetacijsko obdobje, da bo rastlina razvila čebulico.
Sajenje čebulice
je najučinkovitejši način sajenja zvončkov. Čebulice posadimo jeseni na globini 10 cm in jih prekrijemo z zrahljano zemljo ter dobro zalijemo. Med čebulicami naj bo 8 cm razdalje. Rastlina bo do zime razvila korenine in se pripravila na prezimovanje.
Gojenje na vrtu
Pri vzgoji na vrtu je pomembno pripraviti prostor, kjer bodo rastline rasle in se množile več let. Zvonček se zlahka prilagaja različnim habitatom in zato dobro uspeva na različnih delih vrta. Optimalno mesto za vzgojo pa je ob ograji ali pod grmovjem, ki bo zagotovilo senco in vlago, ki sta prepotrebni, da se čebulice obdržijo. Zemljo je potrebno obdelati do globine 20 cm ter odstraniti kamenje in večje dele zemlje.
Gojenje v rastlinjaku
Glede na to, da je zvonček spomladanska rastlina, ki cveti pod snegom, ni potrebe po vzgoji v rastlinjaku. Vseeno pa je možno mlade čebulice na področjih s preostrim podnebjem vzgojiti v zaprtem prostoru, da se prepreči zmrzal. Najbolje jih je vzgojiti v visokih nišah globine 50 cm, da bomo čebulice lažje odstranili iz zemlje in jih razdelili. S čebulic, ki jih vzgajamo za prodajo, je potrebno očistiti zemljo in jih pakirati v ločene zavoje.
Gojenje v posodah
Zvončke lahko vzgojimo v posodah kot okrasno cvetje. Posode je potrebno napolniti z rahlo humusno zemljo ter izvesti dobro drenažo. Zvonček vzgajamo kot zunanjo rastlino, vendar ga je potrebno postaviti na pol senčni del balkona ali dvorišča. Pri vzgoji v posodah je potrebno nasad pogosteje redčiti. Zalivamo enkrat tedensko z deževnico ali postano vodo.
Nega
Vzdrževanje nasada zvončkov je zelo preprosto ter ne zahteva veliko časa in dela. Prav tako so nezahtevni glede vremenskih pogojev, zato je njihova vzgoja primerna tudi za začetnike. V nadaljevanju navajamo nekaj nasvetov za njihovo vzdrževanje.
Faza mirovanja
Zvonček miruje po cvetenju in ko semena dozorijo. Najprej listje porumeni in se posuši ter se potreba po hranilnih snoveh zmanjša. Pred mirovanjem lahko porežemo odvečne liste, da bo rastlina prihranila energijo za nadaljnjo rast in vzdrževanje čebulice. Med zimo lahko nasad prekrijemo s slamo ali agrotekstilom, da preprečimo zmrzovanje, še posebej, če pozimi ni snega.
Vzdrževanje nasada
zajema okopavanje zemlje in odstranjevanje odvečnega plevela. Zemljo okopavamo med fazo mirovanja, ko zdrobimo skorjo, da zagotovimo zadostno količino kisika v zemlji. Poleg tega je pomembno poskrbeti, da tla ne razpokajo in s tem zmanjšamo možnost, da bodo čebulice prišle na površino. Če pa bi se to vseeno zgodilo, jih je potrebno ponovno zakopati na optimalno globino vsaj 8 cm. Plevel je potrebno odstraniti, če je višji od zvončkov. Odstranimo ga ročno in pazimo na čebulice.
Redčenje
Za ohranjanje optimalnega razmika med rastlinami je zaželeno nasad redno redčiti. Redčimo ročno tako, da izpulimo več čebulic hkrati. Pomembno je, da je zemlja dovolj vlažna, da čebulice izvlečemo brez poškodb. Dober način je tudi obračanje zemlje z vilami ali motiko, s čimer čebulice skupaj z zemljo dvignemo na površino. Čebulice je potrebno ločiti od zemlje pred presajanjem na drugo mesto.
Rezanje
Zvončkov po cvetenju ni potrebno rezati, saj se bodo listi sami posušili in odpadli.
Nabiranje
Pri nabiranju zvončkov sta pomembna steblo s cvetom in čebulice. Stebla zvončkov se režejo za spomladanske šopke in vaze ter postavijo v vodo. Če vodo menjamo vsak drugi dan, bodo odrezani zvončki zdržali 2 tedna.
Čebulice vzamemo iz zemlje za prodajo - za nadaljnje sajenje ali za uporabo v farmacevtski industriji.
Liste zvončkov nabiramo v času od cvetenja do tvorbe semen, ker so takrat zdravilni. Sušimo jih na hladnem in senčnem mestu.
Skladiščenje
Čebulice je potrebno po odstranitvi iz zemlje oprati, posušiti in spraviti v lesene ali papirne škatle. Hraniti jih je potrebno v hladnem in suhem prostoru.
Posušene liste hranimo na hladnem in suhem mestu v papirnih vrečkah.
Bolezni
Zvonček je rastlina, ki zgodaj cveti, vendar je še vseeno podvržen boleznim. Čeprav nekatere bolezni vplivajo le na estetski videz rastline, lahko druge ogrozijo celo rastlino. V nadaljevanju navajamo bolezni in način, kako jih odpraviti.
Siva plesen
Siva plesen je pogosta bolezen čebulnic, ki napade tudi zvonček. Povzroči jo več vrst glivic, ki lahko povzročijo veliko škodo, kar privede do propada rastline. Bolezen se prenaša s sporami, ki dolgo ostanejo v zemlji, ob vlažnem in toplem vremenu pa se aktivirajo in napadejo čebulico. Najpogosteje povzročijo velike poškodbe in gnitje čebulice, kar zmanjšuje možnost rasti rastline. Bolezen preprečimo s sajenjem zdravih in tretiranih čebulic. Bolezen opazimo šele pri odstranjevanju čebulic iz zemlje, zato je potrebno takoj, ko opazimo prve simptome, odstraniti vse okužene čebulice.
Narcisova pegavost listov
Zvonček je v sorodu z narciso, zato ju pogosto napade skupna bolezen pegavosti listov. Okuži se z glivicami, ki pustijo spore v zemlji in se širijo med vlažnim vremenom. Prvi simptomi so rumenkaste pege na listih, ki se sčasoma spremenijo v suhe madeže. Čeprav gre največkrat za estetsko težavo, lahko povzroči tudi težave pri rasti rastline. Okužene rastline ali čebulice je potrebno odstraniti in uporabiti zdravo zemljo. Med mirovanjem tal je zaželeno uporabiti tudi fungicid.
Gnitje čebulice
Gnitje čebulice je pogost pojav, ki ga lahko povzroči več zunanjih dejavnikov. Prvi je glivica, ki napade čebulico in povzroči šibke ter gnile zunanje plasti, ki sčasoma zmehčajo celo čebulico in zmanjšajo možnost cvetenja. Bolezen odpravimo z uporabo fungicida ali odstranjevanjem okuženih čebulic.
Vzrok za gnitje je lahko tudi zastajanje vode. Potrebno je skrbeti za dobro drenirana tla ali posodo, v kateri vzgajamo zvončke. Do gnitja lahko pride tudi zaradi nepravilnega skladiščenja, vendar je potrebno ugotoviti vse nepravilnosti pred sajenjem.
Škodljivci
Zvončki so prve pomladanske rastline in zato še niso tarča številnih škodljivcev. Obstaja pa nekaj škodljivcev, ki lahko škodijo čebulici.
Ličinke
Obstaja veliko podzemnih ličink, ki zaradi svojega načina življenja poškodujejo čebulice. Med iskanjem hrane kopljejo predore, s katerimi lahko poškodujejo čebulico in povzročijo, da se posuši. Napad ličink pod zemljo je redko viden, škodo vidimo šele, ko čebulico odstranimo iz zemlje. Poškodovane čebulice je nujno odstraniti, zemljo tretirati z insekticidom in ponovno posaditi zdrave čebulice.
Gosenice
Gosenice se prehranjujejo z zelenimi listi zvončka in lahko povzročijo škodo med rastjo rastline, saj je to redka razpoložljiva zelena hrana v začetku pomladi. Povzročena škoda ni bistvena in ne more ogroziti rasti rastline, vendar gre za estetsko težavo, ki lahko ogrozi stabilnost rastline. Odpravimo jih z mehanskim odstranjevanjem, ko jih opazimo, ali z uporabo insekticida.
Ptice
Zvončki privlačijo ptice, saj zgornji del cveta izgleda kot zelena jagoda. S kljuvanjem poškodujejo cvet ali liste. Če se začne na nasadu zbirati večje število ptic, jih je možno prepoditi s strašilom ali zaščitno žico.
Narcisova muha
Narcisova muha je nevaren škodljivec, ki lahko poškoduje celoten nasad. Privlači jo cvetni vonj zvončka in na listih odlaga jajčeca. Iz njih se kasneje razvijejo ličinke, ki se prehranjujejo z listi in uničujejo rastlino. Rastlina sčasoma zgnije, ličinke pa ostanejo v zemlji in iščejo novo mladiko. Znebimo se jih s polivanjem vroče vode, vendar to poškoduje tudi rastlino. Preventivno lahko pojav muh preprečimo s sajenjem zvončkov na sončni legi.
Uporaba
Zvonček je zaradi lepega in dišečega cveta ter uporabe v medicinske namene zelo cenjena rastlina. Zvončki se pogosto uporabljajo za okraševanje, vendar so zaradi pretiranega nabiranja zaščiteni. Če jih nabiramo v naravi, jih je potrebno odrezati, da čebulica ostane v zemlji.
Ostale možnosti uporabe zvončkov navajamo v nadaljevanju.
Kulinarika
Zvonček vsebuje strupene alkaloide, zato lahko zaužitje povzroči bruhanje ali prebavne težave. Ker je medonosna rastlina, je ena od prvih rastlin, na katerih čebele začnejo nabirati nektar za proizvodnjo medu. Vendar pa redko naberejo večje količine, ker je nektar težko dostopen.
Medicina
V ljudski medicini uporabljajo zvonček kot zdravilo za številne kožne in revmatične bolezni. Iz zvončka pripravljajo Bachove kapljice, ki pomagajo proti depresiji, anksioznosti in delujejo pomirjevalno (pri neprijetnih in nostalgičnih stanjih).
Iz svežih čebulic lahko pripravimo mast, ki se uporabi na zunanjih delih telesa, najpogosteje pa se uporablja za zdravljenje kožnih bolezni, glivičnih okužb ter bolezni kosti in sklepov.
Iz svežih listov lahko pripravimo tinkturo, ki se uporablja za zdravljenje bolezni nohtov, kosti ali čirov. Iz suhih listov pa se lahko pripravi kopel za namakanje nog pri glivičnih okužbah.
Zanimivosti
Zvonček je zelo stara in dobro poznana rastlina zaradi značilnega cveta in zgodnjega cvetenja , ki so jo uporabljali že Stari Grki. V srednjem veku so odkrili zdravilne in strupene lastnosti zvončka. V tem obdobju se je razširil po celi Evropi in danes lahko zvončke najdemo po Franciji, Balkanskem polotoku, na Karpatih, Kavkazu in vse do Male Azije.
Zanimivo je, da je najpogostejši način razmnoževanja zvončkov raznašanje semen, kar počnejo mravlje in postopek imenujemo mirmekohorija. To je razlog, da zvončke pogosto najdemo na oddaljenih lokacijah.
Cvet zvončka se je v ljudski umetnosti uporabljal kot okras na slikah ali del motiva.
Zvonček je tudi velikonočni simbol, saj se pojavi pod snegom in je glasnik novega življenja.
Dodaj odgovor