Čemaž (lat. Allium ursinum) je divja užitna rastlina, poznana tudi kot divji česen, medvedji česen, gozdni česen, kačji lek ali štrkavec. Je zelnata rastlina, ki spada v družino lukovk (Alliaceae) in jo najdemo v Evropi, Severni Afriki ter ponekod v Aziji. V Sloveniji je prisoten na vseh območjih, tako da ga lahko vidimo rasti v nižinah, gorskih območjih in na Primorskem. Zaradi podobnega videza ga pogosto zamenjujejo z rastlinami, kot so jesenski podlesek, šmarnica in čmerika, ki so izredno strupene rastline.
Rastlino sestavljajo čebulica, steblo, listi in beli zvezdasti cvetovi, užitni pa so vsi deli rastline. Ima dolge ovalne in koničaste liste, ki rastejo iz dna stebla. Na tankem steblu tvori grozd s približno 25 belimi cvetovi. V senčnih gozdovih, kjer prekriva tla, raste od sredine pomladi do zgodnjega poletja. Čemaž lahko zraste do višine 15 - 30 cm in se širi z rizomi, ki tvorijo velike kolonije.
Najpogosteje ga lahko vidimo rasti v vlažnih gozdovih, močvirjih ali ob jarkih. Enostavno ga je vzgajati na rodovitnih, suhih do zmerno vlažnih, dobro odcednih tleh na prisojni oz. delno osojni legi. Odporen je na sušo. Rastlino lahko tudi posejemo in vzkali pri temperaturi 15 - 20°C. Svetujemo skupinsko sajenje, sajenju v vrste pa se izogibamo.
Sorodniki
Vrste
Čemaž je ena redkih rastlin, ki lahko raste v popolni senci, polsenci ali na neposrednem soncu, čebulico pa je treba posaditi precej globoko. Pomembno je, da so tla dobro odcedna. Čeprav je rastlina odporna na sušo, se je potrebno izogibati sajenju na takih tleh. Čemaž zgodaj poleti odmre in naredi prostor za rast drugih rastlin. Je invazivna vrsta, ki se hitro širi in v kratkem času ustvari na tleh gosto preprogo. Najbolj znane vrste čemaža so: kanadski luk, gredljasti luk, Drummondov luk, sibirski luk, zelenjadni luk, okrasni luk in vanež.
Kanadski luk
Kanadski luk (lat. Allium canadense) je vrsta, ki izvira iz vzhodnega dela Severne Amerike, kjer ga gojijo kot okrasno in užitno rastlino. Druga imena za to vrsto so divji ali travniški luk. Raste v nizkih gozdovih, na travnikih in v goščavah ter na peščenih in kamnitih tleh. Cvetno steblo (dolgo približno 50 cm dolgo in široko približno 20 cm) je široko z belimi ali rožnatimi kupolastimi grozdi na vrhu, listi pa so zelo redki in ozki dolžine približno 30 cm. Cveti med majem in julijem ter zahteva nevtralna, dobro odcedna tla. Posejemo ga na sončno ali polsenčno mesto in je večinoma odporen na bolezni in škodljivce.
Gredljasti luk
Gredljasti luk (lat. Allium carinatum) je vrsta, znana tudi kot čarovniški ali stebrasti luk. Izvira iz srednje in južne Evrope ter azijskega dela Turčije. Cveti od junija do avgusta z vijoličnimi cvetovi in potrebuje polno sončno do delno senčno lego. Zraste lahko približno 45 - 75 cm v višino in 15 - 45 cm v širino. Cvetovi so majhne kroglice s povprečno velikostjo približno 15 mm, ki se nahajajo na dolgih, pogosto štrlečih, pecljih. Ustrezajo mu dobro odcedna peščena, ilovnata in ilovnata tla z rahlo kislo, nevtralno ali rahlo alkalno pH vrednostjo.
Drummondov luk
Drummondov (lat. Allium drummondii) ali prerijski luk je vrsta, ki raste na peščenih ali prodnatih rastiščih. Je severnoameriška vrsta, ki zraste do višine približno 30 cm in cveti od aprila do junija. Cvetovi so zaobljeni grozdi s približno 10 - 25 cvetovi, listi pa so bazalni z dolžino 10 - 30 cm, ki izhajajo kot trava iz skupine čebulic. Najraje ima dobro odcedna peščena in ilovnata tla z rahlo kislo, nevtralno ali rahlo alkalno pH vrednostjo. Ustrezajo mu vlažna tla, ne prenaša pa sence. Sok te rastline se uporablja kot sredstvo proti moljem.
Sibirski luk
Sibirski luk (lat. Allium ochotense) je vzhodnoazijska vrsta divje čebule, ki izvira z območja severne Japonske, Koreje in Kitajske. Naziv "ochotense" mu je dal sovjetski botanik Yarosláv I. Prokhánov po regiji Okhotsk v Rusiji, kjer je najbolj razširjen. Ima močan vonj po česnu in lahko zraste v višino 20 - 30 cm. Čebulica je rjave barve. Na enem steblu so približno 1 - 3 elipsasti listi. Prenaša temperature do -28°C, zemlja pa mora biti rahla in dobro odcedna. Cveti junija, posadimo ga v senci oz. polsenci.
Zelenjadni luk
Zelenjadni (lat. Allium oleraceum) ali poljski luk je vrsta, ki izvira iz Evrope in Azije, najbolj pa je razširjena na Finskem, kamor so jo prinesli mornarji. Je divja rastlina, ki ima najraje gorske travnike, listnate gozdove in skalnate predele, zato jo pogosto vidimo rasti ob cestah ali na suhih in travnatih mestih. V višino zraste do 70 cm in cveti od julija do avgusta, semena pa dozorijo od avgusta do septembra. Je samooprašna rastlina, ki ji ustrezajo peščena in ilovnata tla. Rad ima vlažna tla, ne ustreza pa mu rasti v senci. Vsako steblo ima 2-4 ravne liste brez pecljev.
Okrasni luk
Okrasni luk (lat. Allium triquetrum) je vrsta, ki izvira iz Velike Britanije in lahko zraste v višino 17 - 60 cm. Vsako steblo ima cvet v obliki popka s 4 - 19 cvetovi, ki ni občutljiv na mraz in cveti v obdobju od aprila do junija, liste pa požene v obdobju od februarja do julija. Je izjemno prilagodljiv in lahko raste v popolni senci, na delni ali polni sončni svetlobi. Ustrezajo mu vlažna, dobro odcedna tla z rahlo kislo, nevtralno ali rahlo alkalno pH vrednostjo. Plod so stroki s premerom 4 - 7 mm, ki so sprva zeleni, čez čas pa postanejo svetlo rjavi.
Vanež
Vanež (lat. Allium victorialis) je rastlina, ki raste v višjih gorah in jo lahko vidimo na skalnih, kamnitih in apnenčastih tleh. Raste na nadmorski višini od 600 do 2.500 m. Rastlino zelo cenijo predvsem v Rusiji, na Kitajskem, Japonskem in v Koreji. Vsi deli rastline so užitni, zraste pa lahko do višine 60 cm. V Severni Ameriki je sorodnik Allium tricoccum, ki so ga zelo cenili severnoameriški Indijanci. Cveti maja, semena pa dozorijo od junija do julija. Ustrezajo mu vlažna ali suha tla, ne more pa rasti v senci.
Gojenje
Čemaž je rastlina, ki večinoma cveti spomladi in do poletja odmre, da naredi prostor drugim rastlinam. Čeprav ga večinoma sadimo na prisojni in delno senčni legi, je izjemno prilagodljiva rastlina, ki jo lahko sadimo tudi v globoki senci. Prenaša skoraj vsa dobro odcedna tla. Na nizke temperature ni odporen, razen nekaterih vrst, kot je sibirski luk (Allium ochotense), ki prenese temperature do -28°C.
Za razliko od drugih rastlin, ki jih sadimo posamično v vrsti na določeni medsebojni razdalji, čemaž sadimo v skupini, da je bolj bujen. Najbolje uspeva pri temperaturi 6 - 16°C.
Tla
Čeprav lahko raste na skoraj vseh vrstah tal, čemaž najbolje uspeva na ilovnatih in peščenih tleh, glavni pogoj pa je dobra drenaža tal. Rastlina lahko raste v raznolikih pogojih, vendar ima najraje vlažna in rahlo kisla tla s pH vrednostjo med 6 - 7. Visoke temperature in dolgi dnevi v obdobju rasti spodbujajo nastanek čebulic.
Čemaž sadimo predvsem v vlažna tla, ki ne smejo zadrževati vode, suha tla pa lahko povzročijo deformacijo čebulice. Dognojevati ga je potrebno z organskim gnojilom, na primer s kostno moko, katere odmerek je 1 pest na kvadratni meter.
Podnebje
Čemaž je rastlina, ki ima najraje delno ali popolno senco, ne bo pa ga motilo niti sonce. Če je posajen na neposredni sončni svetlobi, ni potrebno iskati mesta, kjer bo izpostavljen soncu vsaj 6 ur, dovolj je, da ima le nekaj ur sončne svetlobe dnevno. Je zelo prilagodljiv, zato ponekod prenese tudi ekstremno nizke temperature, tako kot sibirski luk, ki prenese tudi do -28°C.
Rezultati so najboljši pri temperaturah 6 - 16°C, kot so večinoma od marca do junija, ko rastlina tudi dozori. Rastlina v začetku poletja zaključi svoj ciklus in se umakne poletnim rastlinam. Čeprav ima rada vlažna tla, lahko pretirano zalivanje rastlino uniči. Poleg sajenja na vrtu je to rastlino možno gojiti tudi v lončkih kot drobnjak in druge podobne rastline.
Čas sajenja
Čemaž večinoma sadimo spomladi in jeseni, odvisno od načina sajenja. Prednost jesenskega sajenja je, da omogoča razvoj korenin, spomladansko sajenje pa je bolj primerno za trajnice, ki ne marajo vlažnih razmer, ali za hladnejše predele. Sajenje poleti ali pozimi za večino rastlin ni priporočljivo. Če smo čemaž posejali, začne kaliti pri temperaturi 13 - 24°C, na prosto pa ga odnesemo šele, ko temperaturne razmere to dopuščajo, to je, ko je temperatura 6 - 16°C. Presajanje v prvem letu ni priporočljivo, še posebej, če smo čemaž posejali.
Čemaž sadimo v skupinah, približno 3 - 7 cm globoko, medsebojna razdalja med posameznimi skupinami v kolobarju pa mora biti 10 - 15 cm, da ima vsaka skupina potreben prostor za nemoteno rast. Sajenje na manjši razdalji ni priporočljivo, ker se korenine lahko prepletajo in se bolezen zlahka prenaša z ene sadike na drugo.
Prednost jesenskega sajenja je, da se korenine lahko razvijejo in jim ni potrebno tekmovati z razvojem vrhnje rasti kot spomladi. Pomlad pa je boljša za trajnice, ki ne marajo vlažnih razmer, ali za hladnejše prostore, ki omogočajo popoln razvoj pred prvo zimo.
Kolobarjenje
Kompatibilne rastline potrebujejo enako zemljo, temperaturo in vlažnost, da jih lahko med seboj kombiniramo. Čemaž je zelnata trajnica, ki jo sadimo v skupine in med rastjo zasede veliko širino. Obstajajo različne vrste čemaža, ki jih sadimo v različne vrste tal. Tako nekatere vrste prenesejo razmere, ki so podobne razmeram, v katerih rastejo sukulente, zato jih sadimo na kamnita tla ali kot obrobne rastline, kot je kanadski luk, medtem ko drugim vrstam, kot je sibirski luk, ustreza le rast v senci.
Čemaž dobro uspeva ob večini drugih rastlin, najbolje pa se ujema z rastlinami, kot so vrtnice, kamilice, korenje in rdeča pesa. Za zaščito pred listnimi ušmi ga je priporočljivo saditi pod sadno drevje in grmovje. Čemaž zato sadimo pod jablane, hruške, češnje, breskve, slive in v grmovje med jagodnjaki, malinjaki in robidami.
Čemaža ne sadimo poleg metuljnic, ker onemogoča njihovo rast, zato ga ne sadimo poleg lucerne ali detelje, ki spadata v to družino. Druge vrste, ob katerih ni priporočeno saditi čemaža, so fižol, grah, škotski nagnoj in drevesasta kargana.
Sajenje
To samoniklo rastlino lahko posejemo ali pa neposredno posadimo čebulice. Čemaž lahko enostavno posadimo v lastnem vrtu na vnaprej določenem mestu, ki izpolnjuje vse pogoje, kot so lokacija sajenja, vrsta tal, izpostavljenost soncu. Sajenje čebulic je bolj priporočljivo kot setev semen, saj traja precej časa, da čemaž začne rasti po setvi.
Sajenje čebulic je možno jeseni, ko rastlina preneha cveteti in preide v fazo vegetacije. Za ta način sajenja je zelo pomembno, da so čebulice sveže in da jih posadimo čim prej, saj se lahko na zraku zelo hitro posušijo. Po sajenju jih je potrebno zaliti. Rastlino je priporočljivo pognojiti enkrat mesečno, najbolj idealno sredstvo za gnojenje pa je organski kompost.
Sejanje
Ta način zahteva neposredno setev na mesto, kjer bo rastlina cvetela spomladi ali jeseni. Čemaž je možno posaditi na vrtu naslednjo pomlad po prezimovanju v rastlinjaku. Neposredno sejanje pomeni, da semena posejemo na določeno globino, zimski mraz pa bo naravno razslojil seme, ki bo naslednjo pomlad vzklilo. Za setev v zaprtih prostorih priporočamo površinsko setev na vlažen, dobro odceden semenski kompost, ki ga prekrijemo z zemljo.
Idealna temperatura, pri kateri bodo semena vzklila, je 13 - 24°C, čas do vzkalitve pa je 2 - 4 tedne. Kaljenje je lahko počasno in traja 8 - 12 mesecev. Čeprav pogosto presajanje ni priporočljivo, je možno, ko čemaž presadimo v novo posodo. Sadike presadimo, ko so dovolj velike, da jih lahko postavimo v 8 cm velike lončke in nadaljujejo z rastjo. 10 - 15 dni pred sajenjem sadike aklimatiziramo.
Sajenje sadik
Pred sajenjem sadik je potrebno pripraviti sadilne jame ustrezne globine in medsebojne oddaljenosti. Na mesto, kjer bomo sadili čemaž, je priporočljivo 7 - 10 dni pred sajenjem dodati 5 - 10 cm organskega komposta in sadilno mesto obdelati za izboljšanje rodnosti ter povečanje zadrževanja vode in drenaže. Ne glede na to, ali so tla peščena ali glinena, jih je mogoče izboljšati z dodajanjem iste organske snovi.
Pred začetkom sajenja je potrebno rastlino temeljito zaliti in pustiti, da odvečna voda odteče. Koreninsko grudo previdno osvobodimo iz zemlje, s prsti ločimo korenino in nato rastlino položimo v jamo, ki jo do konca napolnimo, zalijemo in zaščitimo pred neposrednim soncem, dokler se rastlina ne stabilizira.
Čebulico čemaža posadimo na trikratno globino njene višine. Na dno jame je potrebno dati nekaj gnojila iz kostne moke, nato pa čebulico pokonci postaviti v jamo. Jamo napolnimo z zemljo, pri čemer pazimo, da ni kamnov ali grudic, ki bi motile steblo čebulice. Pri sajenju večjega števila čebulic, je potrebno površino do določene globine prekopati, čebulice položiti, nato pa zemljo zamenjati.
Gojenje na vrtu
Rastlino na vrtu posadimo v polsenčni legi ali na mesto z nekaj ur sončne svetlobe dnevno - ni pa nujno, da je dnevno vsaj 6 ur sončne svetlobe, kot velja za večino rastlin. Nekaterim vrstam čemaža bolj ustreza, če jih posadimo v globoki senci. Vsa tla, na katerih posadimo rastline, morajo biti drenirana, in čeprav ima čemaž rad vlažna tla, ne smemo pustiti, da bi zemlja zadrževala vodo, saj s tem uničimo koreninski sistem, kar povzroči propadanje rastline.
Čemaž sadimo spomladi ali jeseni, ko je v rastni dobi, idealna temperatura pa je približno 24°C. Po sajenju je potrebno rastlino pognojiti z organskim kompostom in ta postopek vsak mesec ponoviti.
Gojenje v rastlinjaku
Čeprav to ni pogosto, je čemaž možno posaditi v rastlinjak, če je le zagotovljena zadostna količina sence. Če ga gojimo v zaprtem prostoru, kot je rastlinjak, je možno, da bodo sadike odmrle pred tistimi, ki so posajene na prostem, vendar pa jih bomo lahko tudi predčasno nabrali.
Najbolje ga je posaditi na dvignjene gredice ali v gredice, ki se nahajajo neposredno v tleh v rastlinjaku. Če pa čemaž sadimo v lončke, pa morajo ti biti globoki 15 - 20 cm. Čemaž zahteva stalno vlažnost tal, za dognojevanje pa uporabimo večnamenski kompost.
Gojenje v posodah
Čemaž posejemo v zaprtih prostorih marca. Pred tem je potrebno več 9 centimetrskih posod napolniti z večnamenskim kompostom, nato pa zaliti, da se zemlja navlaži. Po tem položimo 2 - 3 semena na vrh zemlje v vsako ločeno posodo, jih enakomerno porazdelimo in prekrijemo s plastjo komposta debeline 1 cm.
Preden jih postavimo na toplo mesto s temperaturo 15 - 20°C, jih je potrebno rahlo zaliti. Vzkalitev semen lahko pričakujemo v obdobju 7 - 10 dni, v tem času pa moramo zemljo stalno vzdrževati vlažno. Enako velja tudi za obdobje po kalitvi, ko morajo imeti sadike tudi dovolj svetlobe. Približno mesec dni jih je potrebno obdržati v zaprtih prostorih, nato pa jih lahko presadimo na prosto.
Vzdrževanje nasada
Da bi zagotovili redno cvetenje rastline, je potrebno upoštevati njene pogoje prilagajanja in rasti na določenem območju in pod določenimi pogoji. Čemaž je rastlina, ki lahko preživi na skoraj vseh vrstah tal, edini pogoj je dobra drenaža. V poletnem obdobju je rastlina v fazi vegetacije in ponovno zacveti spomladi, to je v obdobju od marca do junija. S stalnim zalivanjem je potrebno vzdrževati konstantno vlažnost, med dežjem zalivanje ni potrebno. Čemaž ne zahteva pretirane nege, saj je vendarle samonikla rastlina.
Nega
Čemaž ne potrebuje veliko nege. Če pa je posajen v bogato zemljo, ne potrebuje niti pretiranega gnojenja, ga pa je potrebno vsako pomlad dognojiti, da zagotovimo zadostno količino hranil. Čemaž ima težave s plevelom, še posebej na novo posajene sadike in čebulice, ki potrebujejo določen čas, da se dobro ukoreninijo in pravilno rastejo.
Plevel odstranimo z rednim čiščenjem in z zastiranjem, ki se običajno izvaja spomladi, preden se pojavijo novi poganjki. Organska zastirka se bo počasi razgradila in nahranila rastline, kar bo pospešilo rast.
Zalivanje
Čemaž zahteva redno zalivanje, še posebej v sušnem obdobju, zagotoviti pa mu je potrebno tudi dovolj prostora, da se bo lahko širil. Vsak mesec ga je potrebno dognojiti. Prvo leto sajenja je za rastlino kritično, zato je potrebno redno zalivanje za vzpostavitev ravnovesja. Pri zalivanju bodite previdni, saj z vodo zlahka pretiravate, kar negativno vpliva na rastlino. Namesto pogostega nekaj minutnega zalivanja, ki ne bo imelo pozitivnega učinka na rastlino, je priporočeno globje zalivanje enkrat tedensko. Ko se približuje čas nabiranja, je treba zalivanje zmanjšati, da preprečimo pojav plesni.
Gnojenje
Enoletnice in trajnice lahko gnojite z vodotopnimi gnojili s hitrim sproščanjem, s temperaturno nadzorovanimi gnojili s počasnim sproščanjem in z organskimi gnojili, kot je ribja emulzija. Vodotopna gnojila uporabljamo med rastno sezono vsaka dva tedna, medtem ko gnojila s kontroliranim počasnim sproščanjem vnesemo v tla le enkrat v rastni sezoni. Pri organskih gnojilih, kot je ribja emulzija, morate upoštevati navodila, saj se lahko gnojila razlikujejo glede na vrsto izdelka.
Razmnoževanje
Čemaž razmnožujemo na dva načina, s sejanjem in z delitvijo. Če uporabimo sejanje, je potrebno seme posejati takoj, ko dozori, na istem mestu ali v hladen okvir. Običajno čemaž dobro kali, rastline pa so pripravljene za presajanje okoli tretjega leta, lahko pa že prej. Idealna temperatura, pri kateri rastlina vzkali, je med 13 - 24°C.
Metoda delitve vključuje delitev čebulic v zadnjih tednih poletja, potem ko rastlina odmre. Čebulice morajo biti posajene dovolj globoko in na njihovih stalnih mestih, kjer bodo cvetele. Ko je čemaž posajen, ne potrebuje več presajanja.
Presajanje
Čemaž je možno presaditi, vendar se to odsvetuje. Najboljši način vzgoje je neposredna setev ali delitev. Posajene rastline se ne smemo več dotikati, ker jo lahko med presajanjem uničimo. Rastlino lahko presajamo, če jo sadimo v zaprtih prostorih. Ko je rastlina dovolj utrjena, je pripravljena za presaditev na prosto. Nekateri svetujejo presajanje drugo leto po sajenju.
Stopnja preživetja presajene rastline v gozdu japonske ciprese je bila 73%, v gozdu japonskega javorja pa za 40% nižja. Semena posejemo 3 - 7 cm globoko. Ko se oblikujejo in zrastejo, jih posadimo v skupine, ki morajo biti oddaljene približno 10 - 15 cm. Čebulico rastline je možno presaditi jeseni, gojenje v zaprtih prostorih pa se nadaljuje.
Pomlajevanje
Čemaž je ena redkih rastlin, ki ne zahteva pomlajevanja. Je samonikla vrsta in ima svoj cikel, v katerem raste in cveti, nato pa odmre, da naredi prostor drugim rastlinam. Ne zahteva pomlajevanja ali redčenja in na splošno ni bojazni, da bo rastlina propadla. Čemaž lahko uničimo le s prekomernim zalivanjem, ki povzroči propadanje koreninskega sistema, kar pa bi bila škoda, saj ima čemaž precej razvejan koreninski sistem, ki potrebuje dolgo časa, da se izoblikuje.
S prekomernim zalivanjem se uniči veliko rastlin, zato je potrebno vedeti, koliko vode potrebuje posamezna rastlina in pod kakšnimi pogoji. Čemaž, ki je posajen v globoki senci, ne bo potreboval enake količine vode kot čemaž, ki je posajen na neposrednem soncu. Če to upoštevamo, rastlino rešimo pred propadom.
Redčenje
Čemaž je rastlina, ki ne zahteva redčenja, ampak morebitno čiščenje v smislu odstranjevanja rumenih listov ali cele sadike, če je predolgo stala v vodi. Druga redčenja niso potrebna, saj je rastlina izjemno prilagodljiva. Ko rastlina odcveti, odmre v celoti in ne po delih kot nekatere druge rastline, ki zahtevajo redčenje.
Priprava na naslednjo sezono
Z zastiranjem tal in zmanjšanjem zalivanja rastline v zimskem obdobju zagotovimo njeno preživetje in jo pripravimo na naslednjo sezono cvetenja od marca do junija. Odstranimo sadike, ki so propadle in so imele zaradi velike količine vode uničene korenine ter tiste, ki jih je poškodovala kakšna bolezen. S takim načinom nege preprečimo širjenje bolezni na korenine drugih sadik v bližini in posledično dobimo zdravo rastlino, katere uživanje pozitivno vpliva na telo.
Bolezni
Nepravilno shranjene čebulice ali tiste, ki so v fazi mirovanja premokre, so občutljive na glivične bolezni, ki povzročajo gnitje. Da bi to preprečili, je potrebno čebulice pravilno shraniti v času, ko so izven zemlje in se izogibati sajenju v šibko drenirana tla. Čemaž najpogosteje napadeta bolezni koreninska trohnoba in porova škrlatna pegavost.
Koreninska trohnoba
Koreninska trohnoba (lat. Fusarium oxysporum) je bolezen, ki hkrati prizadene rastlino in čebulico. Bolezen se vnese z okuženo čebulico, poganjkom, prstjo ali orodjem, gliva pa vstopi v rastlino skozi prasko v tkivu. Ta težava je hujša v toplem podnebju, kjer temperature redko padejo v območje ledišča in lahko obstaja v tleh pri temperaturi 15-20 °C.
Preprečevanje nastanka gnilobe je nakup čvrstih čebulic. Priporočljivo je, da se izogibate sajenju novih čebulic na območjih, kjer je bila bolezen že prisotna. Na žalost za to bolezen, razen preventivnih ukrepov, ni zdravila.
Porova škrlatna pegavost
Porova škrlatna pegavost (lat. Alternaria porri) je bolezen, ki jo povzročajo glive ali bakterije. Opazimo jo s pojavom rjavih ali črnih lis, ki so lahko neravne ali okrogle, vodene ali z rumenimi robovi. Pri širjenju bolezni lahko pomagajo različne žuželke, dež, umazano vrtno orodje ali celo ljudje.
Edini način za preprečevanje je, da odstranimo okužene liste, ko se rastlina posuši, zlasti liste, ki se zbirajo okoli dna rastline. Zalivati je nujno le na ravni tal, nikoli po listih ali cvetovih rastline. Listne pegavosti uničujemo z ustreznimi fungicidi, ki vsebujejo učinkovine kot so azoksistrobin, difenkonazol, trifloksistrobin in tebukonazol.
Škodljivci
Glede na to, da čemažu ustrezajo vlažna tla, nima toliko škodljivcev, kot je pričakovati pri rastlinah, ki rastejo v podobnih razmerah. Edini škodljivci, ki ga napadajo, so žuželke.
Resarji (lat. Thysanoptera), ki napadajo čemaž, so majhni in krilati ter se lahko hitro razmnožujejo, saj lahko samica v 45 dneh brez parjenja izleže do 300 jajčec. Največ škode na rastlinah povzročajo mlade ličinke, katerih glavna hrana je listno in cvetno tkivo, kar vodi do neustrezne rasti, poškodovanih cvetnih listov in prezgodnjega odpadanja cvetov. Škodljivec lahko prenaša tudi številne škodljive rastlinske viruse.
Razširitev žuželk na rastlino bomo preprečili tako, da okužene rastline odstranimo ali zavržemo in jih zadržimo stran od neokuženih rastlin. Resarje lahko poskusimo odstraniti tudi z umivanjem listov. Za kemični boj proti temu škodljivcu je priporočljiva uporaba neonikotinoidnega insekticida, kot je na primer dinotefuran. Kot naravne metode odstranjevanja tega škodljivca pa se uporabljajo hortikulturna olja ali insekticidna mila, ki jih nanesemo samo na spodnjo stran listov.
Uporaba
Čemaž je ena izmed rastlin, ki se v kulinariki nenehno uporabljajo za pripravo jedi ali kot dodatek številnim jedem. Veliko se uporablja tudi v medicini, med drugim tudi kot homeopatska učinkovina. O njegovi uporabi v kozmetični industriji je zelo malo podatkov, ugotovljeno je bilo le, da se lahko uporablja za zdravljenje ekcemov in pri razdraženi koži.
Nabiranje
Pri čemažu nabiramo liste in brste, nabiranje čebulic pa ni priporočljivo, ker povzroči izkoreninjenje same rastline. Najpogosteje se nabirajo listi, najboljši čas za nabiranje pa je tik pred cvetenjem, torej med marcem in junijem. Ta čas nabiranja je priporočljiv zaradi okusa, ki je intenzivnejši pred cvetenjem kot po njem. Čemaž lahko nabiramo ročno ali režemo z nožem.
Nabiramo le najbolj zdrave spodnje liste, ki so izjemno krhki, kar zahteva posebno pozornost pri nabiranju. Pri čemažu začnejo poganjati brsti okoli aprila in so odličnega okusa. Z nabiranjem brstov preprečimo nenadzorovano širjenje. Nabiranje je preprosto in zajema trganje cveta ali rezanje stebla, na katerem je cvet. Brsti bodo imeli manj intenziven okus kot oblikovani cvetovi.
Skladiščenje
Čemaž lahko zaradi velike količine vode, ki jo vsebuje, hranimo v hladilniku v posodi več dni, najbolje pa je, da ga porabimo čim prej. Rastlino lahko tudi zamrznemo, vendar bo v tem primeru spremenila barvo in izgubila intenzivnost okusa. Pred shranjevanjem je priporočljivo čemaž na hitro pokuhati, da ohrani vsaj nekaj intenzivnosti in barve.
Ozimnica
Kulinarika
Čemaž je hvaležna rastlina, ki se veliko uporablja v kulinariki, vsebuje pa žveplove spojine, ki mu dajejo čebulno aromo. Iz čemaža je možno pripraviti jedi kot so solate, pesto, omake, juhe in začimbe. Nenavadno dejstvo je, da lahko iz čemaža pripravimo olje, za to pa potrebujemo le 5 pesti čemaža in 1 l oljčnega olja.
Medicina
V medicini čemaž uporabljajo že več kot 3000 let. Vsebuje 14-krat več vitamina C kot limona, vsebuje pa tudi vitamin A, magnezij, žveplo in železo. V ljudskem zdravilstvu se najpogosteje uporablja kot sirup proti kašlju, tako da ga narežemo na majhne koščke in pustimo čez noč v hladni vodi. Precejeni vodi nato dodamo med in kuhamo 15 minut.
Zanimivosti
Latinsko ime "ursinum" izhaja iz dejstva, da so rjavi medvedi radi jedli čebulice čemaža in od tod izvira tudi ljudsko poimenovanje "medvedji česen".
V Nemčiji ga je dovoljeno nabirati le za osebno uporabo, za prodajo pa le s posebnim predhodnim dovoljenjem. Čemaž je na Poljskem zaščiten.
Velja, da med vsemi evropskimi rastlinami vsebuje največ žvepla, kar 4,5-krat več kot česen.
Karel Veliki je leta 812 v svojih kapitularjih (upravni, vojaški in cerkveni odloki) priporočil gojenje čemaža.
Čemaž odganja mačke - če ga posadite na svoj vrt, jih bo njegov močan vonj odgnal stran.
Foto: Wikimedia Images / Pixabay
Dodaj odgovor