Por (lat. Allium porrum) je rastlina s podolgovatimi zelenimi, sivozelenimi ali modrikastimi listi, ki so zviti v obliki valja in podolgovatimi čebulicami z razmršenimi koreninami. Izhaja iz družine lukovk (Amaryllidaceae), kamor uvrščamo še čebulo, čemaž, mlado čebulo in drobnjak, začetek gojenja pora pa sega že v čas starih Egipčanov, Rimljanov in Grkov, če ne še dlje v zgodovino. Kot najbolj uporabljana sorta lukovk je por razširjen po Evropi in Severni Ameriki, najbolj priljubljen pa je v Španiji, na Nizozemskem, v Belgiji, Franciji in Veliki Britaniji.
Pri nas por najpogosteje sadimo na vrtove za domačo rabo, za trg pa ga gojimo v notranjosti, v predelih okoli mest. Na voljo je skozi vse leto in ga najdete v skoraj vsaki trgovini in tržnici. Por je odlična izbira tudi pozimi, ko zelenjave ni v izobilju, vendar je potrebno vedeti, da zimski por vsebuje manj arome kot poletni, pri nakupu pa je pomembno paziti na njegovo barvo in čvrstost.
Por cvetno steblo razvije v drugem letu, visoko je do 150 cm, na tankem vrhu pa ima okroglo socvetje z dvospolnimi cvetovi. Plod pora je sestavljen iz treh delov in vsebuje drobna črna semena.
V Sloveniji por poznamo še pod imenoma lok in lukašnica.
Sorodniki
Vrste
Vrste pora ločimo po morfoloških in bioloških lastnostih. Za zgodnje vrste, namenjene spomladanski pridelavi, je značilno dolgo steblo in svetlo zeleni listi. Njegova rast je intenzivnejša in je hitreje pripravljen na spravilo. Za jesensko gojenje so primernejše vrste, ki rastejo dlje, saj so razvile zelo dobro toleranco na nizke temperature.
Ločimo veliko sort, med najbolj znanimi pa so: Elefant, Columbus, Lancia, Lancelot, Goliat in Vesta.
Elefant
Pozna jesenska sorta, ki se zaradi visoke vrednosti pogosto uporablja za komercialno pridelavo. Listi so dolgi in dvobarvni ter dosežejo dolžino 15 - 20 cm. To sorto pobiramo 130 dni po sajenju.
Columbus
Hitro rastoča vrsta pora za poletno in zgodnje jesensko pridelavo. Za Columbus je značilno okoli 30 cm dolgo steblo s pokončnimi, močnimi listi zelene barve. Že zgodaj daje visok pridelek, pobiramo pa ga konec oktobra in v novembru ob suhem in lepem vremenu. Je zelo prijetnega okusa. Po ročnem ali strojnem pobiranju podolgovato čebulo rastline skrajšajo za 4 cm, liste pa za približno 20 cm. Po več deset rastlin skupaj povežejo v snope.
Lancia
Zgodnja, domača sorta za poletno in jesensko pridelavo. Steblo je dolgo do 35 cm, listi pa so temno zeleni in pokončni. Posebnost Lancie je, da njeno steblo nima okrogle odebelitve.
Lancelot
Lancelot gojimo pozno poleti in jeseni, njegove liste krasi modro-zelena barva. Steblo je dolgo približno 25 cm in vsebuje veliko temno zelenih, čvrstih listov. Lancelot zagotavlja visok pridelek in je relativno odporen na viruse. Na Primorskem lahko tudi prezimi. Na 1 ha lahko gojimo približno 250.000 rastlin in dobimo 55 t pridelka.
Goliat
Pri tej sorti so listi široki in sivozeleni, čebulica pa je šibko izražena. Steblo doseže višino do 30 cm in tehta do 200 g. Goliat dozori 4 mesece po sajenju in je zelo produktiven. Odličen je za svežo porabo, pa tudi za sušenje.
Vesta (Zahod)
Zelo priljubljena sorta, ki zgodaj dozori. Gojenje traja 120 dni, pridelek je obilen, vendar zahteva veliko nege. Listi so voskasti, svetlo zeleni, steblo pa belo in dolgo 30 cm. Okus te rastline je sočen in sladek.
Gojenje
Por je nezahtevna rastlina, odvisna od temperature in svetlobe, potrebno pa jo je še oskrbovati z vodo in hranilnimi snovmi. V sušnih obdobjih je potrebno namakanje, mesec dni po presajanju pa por pognojimo s tekočim gnojilom. Da bi bil beli del rastline čim debelejši, zelene liste skrajšamo, da pa bi bil čim daljši, je potrebno zemljo okoli stebla večkrat nagomiliti.
Tla
To rastlino je najbolje saditi na peščena, ilovnata tla, ki imajo dobro vodno kapaciteto, praviloma pa lahko por raste na vseh vrstah tal. Poru ne ustrezajo preveč kisla tla brez poapnenja, najbolj mu ustrezajo tla s pH vrednostjo 5. Pora ne sadimo na mesto, kjer so predhodno rasle druge sorte iz njegove družine, ker obstaja nevarnost, da se iz zemlje nanj prenesejo njihove glivice. Na takih področjih je zaželen štiriletni premor. Por je primerna predkultura številnim rastlinam.
Podnebje
Idealna temperatura za vegetativno rast pora je 19 - 23°C, pomembno je, da temperatura ni previsoka, saj se takrat rast rastline ustavi ali upočasni. Nekatere sorte lahko v našem podnebju tudi prezimijo. Če pri spomladanskem gojenju sadiko s 4 - 5 listi izpostavimo temperaturi 2 - 8°C, lahko pride do prezgodnjega cvetenja.
Čas sajenja
Pri zgodnji setvi por sejemo že januarja, pobiramo pa junija. Poletni por sejemo februarja, presajamo maja, pobiramo pa avgusta. Jesenski por pa sejemo marca ali aprila, presajamo konec maja ali junija, pobiramo pa ga lahko do novembra. Prezimni por sejemo maja ali junija, presajamo pa julija ali avgusta. Pobiramo ga v aprilu. Pri zimski pridelavi je pomembno paziti na lego in izbrati takšno z malo snega, da zmrzal posameznih sort ne poškoduje.
Kolobarjenje
Por ima rad sončno lego in dobro drenažo, zato je zaželeno, da z njim posadimo rastline, ki imajo enake rastne zahteve in ga varujejo pred škodljivci in boleznimi, kot so koper, peteršilj, bazilika, navadni potrošnik, žajbelj in rukola.
Pora ne sadite na mesto, kjer so prej rasle druge sorte iz iste družine, ker obstaja nevarnost prenosa bolezni in glivic iz tal. Na takih področjih je zaželen 4-letni premor. Dobra predkultura za por so krompir, grah, redkev in repa, ker pomagajo zmanjšati populacijo škodljivih koreninskih črvov, pa tudi ohrovt, zelje, solata, brokoli. Tudi nekatere vrste plevelov, kot je kroton, pomagajo zmanjšati število škodljivih žuželk in so dobra predhodna kultura.
Rastline, ki odganjajo škodljivce, ki napadajo por, so česen, cimet in bazilika, saj oddajajo neprijetne vonjave in okuse, ki škodljivcem niso všeč, kar jih odvrne od napada. Tudi nekatere vrste rastlin, kot sta praprot in ognjič, imajo zdravilne lastnosti, ki pomagajo zaščititi por pred škodljivimi žuželkami in boleznimi.
Da bi poru za rast ustvarili čim ugodnejše pogoje, ga je priporočljivo saditi v bližini: jagod, zelene, korenja in kumar.
Obstaja tudi nekaj rastlin, ki jih ni priporočljivo saditi poleg pora zaradi negativnega vpliva na rast in kakovost pridelka. To so rastline iz družine beluševk, na primer šparglji, agave, dracena, juka, hijacinta, hosta in zvončnica. Te rastline s porom tekmujejo za hranila, vodo in sončno svetlobo, kar lahko privede do zmanjšanja pridelka in kakovosti te zelenjave.
Faza mirovanja
Por nima faze mirovanja, kar pomeni, da raste in cveti vse leto, odvisno od podnebnih razmer na območju, kjer raste. Čeprav lahko v hladnejših mesecih pride do rahlega padca produktivnosti, por običajno ne preneha z aktivnostjo, zaradi česar je privlačen za gojenje.
Če pa je por posajen v hladnem in suhem okolju, morda ne bo rasel tako bujno kot v pogojih, kjer potrebuje vlago in toploto. Zato je pomembno spremljati pogoje, v katerih por raste in mu zagotoviti najboljše pogoje za rast.
Sajenje
Pod določenimi pogoji lahko to rastlino gojimo skozi vse leto, potrebuje pa ogrevan rastlinjak ali toplo kališče. Pred sajenjem je potrebno gredico prekopati in pognojiti z zrelim hlevskim gnojem. Por sadimo v večje in globlje jame, v katere je zaželeno dodati malo vode. Poleg pora je dobro posaditi korenje, saj ti dve rastlini tvorita uravnoteženo rastlinsko združbo in se medsebojno varujeta pred napadi škodljivcev.
Sejanje
Pri gojenju pora prevladuje sajenje iz sadik, ker seme kali počasi in traja 2 - 3 tedne, da vzkali, pridelek pa je slabše kakovosti. Če pa se vseeno odločite za pridelavo pora iz semen, vedite, da je pred setvijo seme priporočljivo obdelati. Za začetek je potrebno seme za pol ure postaviti v raztopino kalijevega permanganata in nato v hladno vodo. Po tem je potrebno semena približno 7 dni hraniti v vlažni tkanini, pred setvijo pa jih je potrebno posušiti. Neposredna setev pora bo uspešna na kakovostnih in dobro pripravljenih tleh.
Za gojenje sadik semena pora posadimo v posodo z razdaljo med vrstami in semeni približno 5 cm. Semena v posode razporedimo na globino 1 - 1,5 cm, tako da so v vsaki posodi približno 3 semena, po setvi pa posevke pokrijemo s folijo pri temperaturi zraka 22 - 25°C.
Pri tem načinu gojenja je potrebno paziti na vlažnost tal, prezračevanje posevka in osvetlitev. Ob dobri oskrbi se lahko prvi poganjki pojavijo v desetih dneh do približno dveh tednih. V prvem tednu naj bo dnevna temperatura zraka 17°C, nočna pa 12°C. V naslednjem obdobju zvišajte temperaturo, da bo podnevi 20°C, ponoči pa 14°C.
Na majhnih površinah lahko to zelenjavo sejemo v hladna kališča ali na gredice. V tem primeru je za 1 m2 potrebnih približno 10 g semen. Sadike je potrebno zaščititi z zdrobljeno zemljo, kompostom ali gnojem.
Sajenje sadik
Optimalna velikost sadik, ki se uporabljajo za presajanje, je obseg v debelini svinčnika. Rastline sadimo v globlje, večje jame, v katere dodamo vodo za boljše ukoreninjenje. Za zaščito pred soncem je potrebno spodnji del stebla občasno zasuti z zastirko ali vlažno zemljo, da pa rastlina pora razvije mehko in sočno tkivo, potrebuje vlažen substrat.
Preden postavimo sadiko pora v zemljo, jo je potrebno nekoliko skrajšati da se bo po sajenju dobro utrdila. Posadimo jo na globino 5 - 10 cm, kar pa je odvisno od kakovosti tal. Pred sajenjem je rastline priporočljivo namakati v raztopini insekticida, da jih zaščitimo pred škodljivci, za zaščito pred pleveli pa v tla vnesemo herbicid. Proti koncu vegetacijske sezone je priporočljivo skrajšati vrhove listov, da bo spodnji del čim debelejši.
Gojenje na vrtu
Por lahko iz semen gojimo na prostem že spomladi, ko je temperatura tal vsaj dve stopinji, saj ga takrat lahko že takoj posejemo na prostem. Takšna zelenjava bo pripravljena za uživanje jeseni in za ozimnico. V primeru poletne setve bo pobiranje možno maja ali junija.
Seme po obdelavi posejemo v vrste na globino enega centimetra in na razdalji približno 10 cm. Sadike so krhke in jih neposredna sončna svetloba poškoduje. Por lahko sejemo tudi v zimskih mesecih, najbolje novembra. Med vrstami je potrebno ohraniti razdaljo 20 cm, med rastlinami pa 10 cm. Zaželeno je, da gredico prekrijete s smrekovimi vejami, še posebej, če pričakujete zimo brez snega.
Sadike za jesensko in zimsko pridelavo gojimo na odprtih gredicah, glede na čas gojenja pa jih posejemo tako, da je razdalja med vrstami 10 - 20 cm, med vrstami pa približno 30 cm.
Gojenje v rastlinjaku
Por je možno v zaprtem prostoru gojiti skozi vse leto, predvsem pa je zaželeno, da v zaprtih prostorih gojimo poznejše sorte, saj pred prihodom mraza nimajo časa zrasti.
V rastlinjaku iz polikarbonata por dolgo raste, zato lahko gojite sadike že od marca. Za tla uporabite sphagnum mah (oz. šotni mah) ali travnato površino, pred sajenjem pa je potrebno v izkopane jame dodati hlevski gnoj in šoto. Med razvojem je potrebno por enkrat ali dvakrat pognojiti z dušikovim gnojilom. Por, posajen v neogrevanem rastlinjaku, moramo v hladnem obdobju prekriti s 15 cm debelo plastjo hlevskega gnoja ali slame.
Pomembno je tudi vedeti, da je por veliko lažje gojiti v ogrevanih prostorih in da je idealen temperaturni režim 19°C s trajanjem dnevne svetlobe najmanj 12 ur. Za spomladansko sajenje por v začetku leta posejemo v ogrevan prostor pri temperaturi 12 - 16°C, konec marca pa ga presadimo na prosto, kjer ga sadimo v vrste z medsebojno razdaljo 25 - 26 cm, tako da je gostota 40 rastlin/m2. Por je za presajanje potrebno zaščititi s PE folijo ali agrotekstilom.
Gojenje v posodah
Por je možno gojiti tudi v posodi na balkonu, upoštevajte pa, da bo dolgo zorel. Kompost najprej presejemo v cvetlične lončke, nato pa vanje položimo nekaj semen pora, ki jih nato prekrijemo s tanko plastjo komposta in zalijemo.
Druga možnost za gojenje pora doma je v steklenem kozarcu. Korenino pora damo v kozarec z malo vode in postavimo na sončno mesto. Zeleni del rastline bo tako rasel naprej in po potrebi ga lahko odrežete ter uporabite v kuhinji. Pomembno je le, da pustite korenino v vodi in listi bodo ponovno zrasli.
Vzdrževanje nasada
Pri vzdrževanju je predvsem pomembno redno zalivanje, saj ima por rad stalno vlažna tla, zato ga je potrebno redno zalivati, še posebej v sušnih obdobjih. Potrebno je tudi redno obrezovanje, ki pomaga nadzorovati razraščanje rastlin in preprečuje, da bi odvečni poganjki vplivali na kakovost plodov.
Pomembno je tudi redno okopavanje tal okoli rastlin, saj tako pripomoremo k večjemu kroženju zraka in zmanjšamo vlažnost in s tem preprečimo razvoj bolezni ter škodljivcev. Uporaba kakovostnega gnojila pomaga izboljšati kakovost tal in spodbuja rast rastlin, priporočljiva pa je uporaba organskih gnojil, kot sta kompost ali hlevski gnoj.
Vzdrževanje nasadov vključuje tudi redno spremljanje pojava znakov škodljivcev in bolezni, kar pomaga pri zgodnjem prepoznavanju in obvladovanju težav.
Nega
Nega pora obsega gnojenje in zalivanje, medvrstno obdelavo z zastiranjem ter varstvo pred škodljivci in boleznimi. Pora ne smemo gnojiti s svežim hlevskim gnojem, da ne bi pospešili razvoja čebulne muhe. Porovih listov po pobiranju ne smemo pustiti na gredici.
Zalivanje
Za rast in razvoj pora je nujno zalivanje. Por ima rad vlažna tla, zato zahteva redno zalivanje, zlasti v sušnih obdobjih. Najbolje ga je zalivati zgodaj zjutraj ali pozno zvečer, ko se zmanjša izguba vlage zaradi sončne toplote.
Priporočena količina zalivanja je odvisna od vremenskih in talnih razmer, vendar je v povprečju priporočljivo zalivanje 1 - 2 krat na teden s količino vode, ki zadostuje potrebam rastlin po vodi. Voda za zalivanje pora naj bo sobne temperature, da ne poškodujemo korenin. Prav tako je priporočljiva uporaba deževnice namesto vode iz pipe, zlasti na območjih s trdo vodo.
Gnojenje
Gnojenje ima veliko vlogo pri ustvarjanju ugodnih pogojev za razvoj vseh lukovk, tudi pora. Priporočljivo je gnojenje z zrelim hlevskim gnojem ali kompostom. Za pridelek 40 - 50 t/ha potrebujemo 175 kg/ha dušika, 60 - 65 kg/ha fosforja in 175 kg/ha kalija. Spomladi dognojevanje opravimo s kultivacijo s 150 kg/ha KAN ali ASN.
Razmnoževanje
Razmnoževanje pora lahko poteka na več načinov: s potaknjenci, semeni in delitvijo. Ob pravilni negi in zalivanju vsi ti načini razmnoževanja pripomorejo k širjenju nasadov pora. Da zagotovimo zdravje in kakovost rastline, je razmnoževanje priporočljivo izvesti vsake 2 - 3 leta.
Razmnoževanje s potaknjenci
Najenostavnejši način razmnoževanja pora je s potaknjenci. V času cvetenja je potrebno izbrati zdrave in močne veje in jih narezati na potaknjence dolžine 15 - 20 cm. Potaknjence nato položimo v vlažno zemljo in počakamo, da se pojavijo korenine.
Razmnoževanje s semeni
Semena pora lahko gojimo na vrtu ali v posodi. Por posejemo v zemljo in redno zalivamo, dokler se ne pojavijo sadike.
Razmnoževanje z delitvijo
Por lahko razmnožujemo tudi z delitvijo. Rastlino odstranimo iz zemlje in razdelimo na več delov z zdravimi koreninami, razdeljene dele pa nato porazdelimo in posadimo na novo mesto.
Presajanje
Presajanje pora je pomemben del nege in ga je potrebno opraviti, da zagotovimo zdravo rast rastline. Najboljši čas za presajanje pora je spomladi ali zgodaj poleti, ko rastlina aktivno še ne raste.
Rastlino previdno odstranimo iz zemlje in ji odrežemo vse poškodovane ali suhe korenine, nato pa jo posadimo v večjo posodo s svežo zemljo ali na novo lokacijo in zalijemo.
Presajanje poru pomaga, da se prilagodi na novo zemljo in okolje, poskrbi za dobro drenažo in prostor za rast korenin. Po presaditvi si bo rastlina hitro opomogla in nadaljevala z rastjo.
Pomlajevanje
Por ne zahteva pomlajevanja, se pa običajno izvaja po potrebi vsake 2 - 3 leta, da se zagotovi zdrava in močna rast rastline. Postopek pomlajevanja vključuje odstranjevanje starih in suhih listov, kar ustvari več svetlobe in zraka v središču rastline, s čimer spodbudimo zdravo rast.
Redčenje
Tako kot pri pomlajevanju por tudi ne zahteva tovrstnega vzdrževanja, če pa rastline ne rastejo sorazmerno ali venejo, jih lahko spomladi ali zgodaj poleti razredčimo tako, da odstranimo stare liste, da zagotovimo zdravo in produktivno rast, ali pa odstranimo celotno rastlino in presadimo na novo mesto. Por potrebuje veliko svetlobe in dobro kroženje zraka, zato lahko pregosta zasaditev povzroči pomanjkanje svetlobe in zraka v središču rastline, kar ogroža njegovo zdravje.
Obrezovanje
Pora ni potrebno obrezovati, lahko pa ga vseeno obrežemo, da bi nadzorovali njegovo rast, povečali kakovost in pridelek plodov ter preprečili bolezni rastlin. Por je priporočljivo obrezati pozno pozimi ali zgodaj spomladi, preden rastlina začne rasti. Cilj je odstraniti suhe, obolele, šibke in odvečne liste ter zagotoviti, da sta svetloba in zrak usmerjena v zdrave dele rastline. Ne smemo pozabiti, da je potrebno obrezovanje opraviti pravilno, da ne poškodujemo rastline.
Zaščita pred vetrom
Por je lahko občutljiv na veter, zato ga je potrebno zaščititi. Veter lahko poškoduje liste, povzroči izsušitev rastline, zmanjša produktivnost in v primeru močnih sunkov lahko celo povzroči, da rastlina odmre.
Por pred vetrom zaščitimo na različne načine. Eden od njih je sajenje pora v bližini drugih rastlin ali ob zid, ki ga bo varoval. Za zaščito rastline pred vetrom lahko uporabite tudi vrtno mrežo ali živo mejo. Če je rastlina že na prostem, lahko za dodatno oporo postavite manjši količek.
Zaščita čez zimo
Glede na razmere in območje, kjer por sadimo, moramo nasade pora čez zimo zaščititi. Z uporabo materialov, kot so slama, suho listje ali žagovina, lahko zagotovimo, da zemlja ostane vlažna in ne zmrzne. Zastiranje prav tako pomaga ohranjati temperaturo tal in preprečuje rast plevela. Por pred mrazom zaščitimo tako, da ga prekrijemo s plastjo volnene ali netkane tkanine ali agroplasta. Ta plast bo zadržala toploto in vlago ter zaščitila rastlino pred mrazom.
Por je potrebno v hladnejših mesecih redno zalivati, zlasti če je vetrovno in suho vreme. Vzdrževanje optimalne ravni vlage v tleh bo pomagalo rastlini, da se bo lažje spopadla z mrazom povezanim stresom.
Bolezni
Pri poru so najpogostejše bolezni antraknoza, monilija, ožig in rja. Vsaka izmed njih lahko ogrozi zdravje in produktivnost rastline, zato je pomembno, da se pravočasno odzovemo in izvedemo ustrezne ukrepe za boj proti njim. Če jih ne zdravimo, se lahko razširijo in ogrozijo celoten nasad.
Antraknoza
Antraknoza je bolezen rastlin, ki se kaže kot črni madeži na listih, poganjkih in vejah. Povzročajo jo glivice iz rodu Colletotrichum, ki se širijo z vodo, odpadajočim listjem in zemljo. V vlažnih in toplih razmerah se lahko bolezen poslabša, občutljivi pa so predvsem mladi deli rastline. Simptomi vključujejo črne lise na listih, sušenje listov in prezgodnje odpadanje listov.
Preventiva vključuje zalivanje rastlin pri koreninah in odstranjevanje obolelih listov ter po potrebi uporabo fungicidov. Če bolezni ne zdravimo, lahko povzroči resno škodo rastlini in celo ogrozi njeno preživetje.
Monilija
Monilija je bolezen rastlin, ki prizadene številne rastline in tudi nekatere vrste pora. Povzročajo jo glivice iz rodu Monilia, ki se širijo preko listov, vlažnih razmer in med opraševanjem. Simptomi vključujejo pojav rumenih lis in sušenje listov ter nastanek rjavih, prašnih vozličkov na olesenelih delih rastline.
Monilijo lahko preprečimo z dobrimi higienskimi pogoji, z odstranjevanjem obolelih listov in zalivanjem pri koreninah rastline. Če se pojavi, lahko uporabimo fungicid. Če bolezni ne nadzorujemo, lahko povzroči znatno škodo na rastlini in ogrozi njeno preživetje.
Ožig
Ožig se razvije pri visoki vlažnosti in temperaturah okrog 12°C. Prenaša se z okuženimi listi, simptomi ožiga pa so svetlejši in upognjeni listi, ki se pri hudih okužbah zlomijo in obrnejo proti tlom.
Ukrepi za zaščito posevkov pred to boleznijo so uničenje okuženih rastlin, upoštevanje kolobarja in sajenje zdravih rastlin. Za zatiranje se uporabljajo fungicidi.
Rja
Rjo prepoznamo po rumeno rjavih pikah, ki se pojavijo na listih in cvetnih steblih. Znake ponavadi najprej opazimo na starejših listih, šele nato na mlajših.
Kot zaščito pred okužbo je potrebno spoštovati kolobar, preventivno pa izvesti 1 - 2 kemični zaščiti posevkov s fungicidi.
Škodljivci
Nasade pora pogosto napadajo različni škodljivci, med katerimi so najpogostejši čebulna muha, pršice in črvi. Ustrezni preventivni ukrepi so uporaba in sajenje rastlinskih vrst, ki odganjajo škodljivce ter uporaba bioloških in kemičnih sredstev za zatiranje škodljivcev.
Čebulna muha
Čebulna muha je podobna hišni muhi, škodo na pridelku pa povzroča ličinka, ki živi znotraj stebla in se z njim hrani. Zaradi čebulne muhe rastlina oveni, listi porumenijo, osrednji list pa se posuši. Za zaščito pred čebulno muho upoštevajte pravila kolobarjenja in sadite por vsaj 400 m od drugih nasadov čebule.
Škodljive pršice
Škodljive pršice so eden najpogostejših škodljivcev, ki napadajo nasade pora, med njimi so najpogostejše listne uši, pršice prelke in bele mušice.
Listne uši (lat. Aphidoidea) - so drobne samice, ki se hranijo z rastlinskim sokom. Povzročajo deformacijo listov in porumenelost listov, pa tudi veliko sproščanje sokov, kar vodi do sušenja rastline.
Pršice prelke (lat. Tetranychidae) - so majhne rumenkaste ali temne pršice, ki povzročajo sušenje in odmiranje listov.
Bele leteče pršice (lat. Aleyrodidae) - so škodljive pršice, ki se prehranjujejo na nasprotni strani lista in povzročajo njihovo rumenenje ter sušenje.
Zatiranje škodljivih pršic vključuje uporabo bioloških sredstev, kot so entomopatske glivice in bakterije ter uporabo kemičnih insekticidov. Pomembno je, da ukrepe za zatiranje škodljivih pršic izvedemo čim prej, da preprečimo njihovo širjenje in poškodbe rastlin.
Črvi
Na poru se črvi prehranjuje s koreninami rastlin, med najpogostejšimi pa so koreninski vozličasti črvi (lat. Meloidogyne spp.). To so mikroskopski črvi, ki se naselijo v koreninah in povzročajo nastanek vozlov. Pogosti so tudi črvi vrste Elateridae ki se prehranjujejo s koreninami in stebli rastline ter vrste Noctuidae, ki se prehranjujejo z listi in stebli rastlin in jih tako lahko uničijo.
Črve zatiramo z uporabo bioloških sredstev in uporabo kemičnih insekticidov. Uporabimo lahko tudi ukrepe za preprečevanje širjenja črvov, kot sta redno pregledovanje tal in odstranjevanje okuženih rastlin. Pomembno je, da se na prisotnost črvov hitro odzovemo, da preprečimo njihove škodljive učinke na rastline.
Uporaba
Por vsebuje številne koristne snovi, ki dobro vplivajo na človeško telo. Kupimo ga lahko skozi celo leto, v kulinariki pa se odlično dopolnjuje s številnimi drugimi živili. Por je uporaben tudi pri negi kože, saj je sestavina številnih kozmetičnih pripravkov.
Pobiranje
Čas pobiranja pora je odvisen od časa sajenja, večinoma pa ga pobiramo oktobra ali novembra. Por ročno ali strojno odstranimo iz tal, nato pa ga očistimo nečistoč in odlomljenih delov. Por je enako okusen v vseh fazah razvoja, zato je pobiranje možno tudi prej, kot je predvideno.
Skladiščenje
Por lahko hranimo v kleti, zakopan v pesek ali na prostem v kopah iz zemlje. Bolj odporne sorte lahko prezimijo na gredicah, vendar je v tem primeru bolje okoli gredic namestiti veje iglavcev.
Prav tako je por odličen tudi zamrznjen, v takšnem stanju pa ga lahko uživamo vse leto. Pred zamrzovanjem ga temeljito očistimo, nato narežemo na 2 cm široke kose in jih nekaj minut blanširamo v vroči vodi. Ko ga odcedimo in ohladimo, por damo v vrečke in shranimo v zamrzovalnik.
Pri komercialni pridelavi očiščen por po obiranju povežemo v snope po več deset kosov. Hranimo ga lahko do 3 mesece pri temperaturi 0 - 1°C in zračni vlagi od 90 - 95%.
Ozimnica
Kulinarika
Iz družine lukovk v kulinariki najbolj uporabljamo por, saj je glavna sestavina številnih glavnih jedi, prilog in juh. Termično neobdelani por je dobrodošel tudi kot priloga k hitri hrani ali solatam.
Por ima, za razliko od drugih rastlin iz svoje družine, veliko blažji okus in vonj, po hranilni sestavi pa je podoben sorodnikom.
Listom pora se ni potrebno izogibati, še več, vključiti jih je potrebno v prehrano, saj vsebujejo več vitaminov in mineralov kot samo steblo. Por je rastlina, ki jo lahko pripravljamo vsakodnevno in na različne načine.
Medicina
Por ugodno vpliva na prebavo, delovanje ledvic, izločanje žolča, priporočajo ga proti aterosklerozi in bronhitisu. Ta rastlina vsebuje številne fito kemikalije, ki v sodelovanju z vitamini in minerali zelo blagodejno vplivajo na zdravje, saj imajo zaščitni učinek in sposobnost preprečevanja malignih obolenj.
Por sprošča sulfide, ki delujejo kot antibiotiki, znižujejo krvni tlak in holesterol, sodelujejo pri razstrupljanju telesa in krepijo imunski sistem. Zgodaj spomladi zaradi rahlega odvajalnega učinka por uporabljamo za čiščenje organizma in obnovo črevesne flore.
Priznan je tudi kot naravno zdravilo proti kašlju, pomaga pa tudi pri astmi in pljučnici. Druga odlična lastnost pora je, da deluje takoj, ko ga zaužijete.
Po ljudski medicini je potrebno pri povečani ščitnici na vrat položiti toplo oblogo iz kuhanega pora. Pri vnetju ledvic por skuhamo s krompirjem in mlekom, pri bolečinah v križu pa zdrobljen por položimo na boleča mesta. Pri kašlju večji por skuhamo z mlekom in medom ter pripravek uživamo čez dan.
Zanimivosti
Por je v tesnem sorodstvu z rdečo čebulo, česnom in drugimi vrstami lukovk. Je zelo stara kulturna rastlina, ki izvira iz divje vrste Allium ampeloprasum.
Por so gojili že tudi Stari Grki, Egipčani in Rimljani, ki so ga cenili kot zdravilno rastlino. Po nekaterih zapisih naj bi bil por glavna jed cesarja Nerona, saj naj bi por jedel vsak dan, da bi bil njegov glas čim lepši. Da bi tudi glasovi njegovih podložnikov lepo zveneli, jim je naročil, naj to zelenjavo dodajo na svoj jedilnik vsaj enkrat na mesec.
Danes je por nacionalni simbol Walesa ter simbol zmage in zaščite pred ranami.
Foto: Hans / Pixabay
Dodaj odgovor