Drobnjak (lat. Allium schoenoprasum) je majhna čebulna samonikla večletna rastlina, ki je najbolj znana kot dodatek jedem. Izhaja iz družine lukovk (Alliaceae), ki danes velja za poddružino amarilisovk. Čeprav velja, da izvira iz Srednje Azije, je najbolj razširjen v Evropi, kjer ga gojijo že od srednjega veka, zato se za kraj izvora drobnjaka pogosto šteje kar Evropa.
Drobnjak je trajnica, ki jo običajno sadimo v začetku ali sredi pomladi, nabiramo pa zgodaj poleti. Jeseni se njegova sezona konča, spomladi pa ponovno zraste. Idealni pogoji za kalitev rastline so temperature med 15 - 21°C in zadostna količina sonca (6 - 8 ur na dan), saj ne prenaša senčnih mest. Tla naj bodo vlažna in dobro odcedna, med rastno sezono pa je pomembno pogostejše zalivanje, da bo trajnica čim bolj zdrava. Rastlino lahko posadite tudi v posode s kompostom iz zemlje.
Dolgi zeleni listi so lahko običajno visoki 30 - 50 cm, iz ene korenike pa lahko požene približno 80 poganjkov. Ima dobro razvite korenine, čebulica pa je dolga približno 10 mm. Ko drobnjak odcveti, je pripravljen za nabiranje in takrat je potrebno cvet odstraniti, da se rastlina ne širi nenadzorovano. Rastlino je potrebno presaditi vsaka 3-4 leta, da ostane čim bolj zdrava.
Poleg tega, da drobnjak sadimo v kulinarične namene, je lahko okrasna rastlina, še posebej v fazi cvetenja, saj s svojimi cvetovi v obliki vijoličastih krogel okrasi površino. Posadimo ga ob robove ograj in skalnjakov, kjer se kot okrasna rastlina dobro ujame z drugimi cvetlicami.
Sorodniki
Vrste
Rastlina je zanimiva zaradi kroglastih cvetov, ki se, če jih ne odstranimo pravočasno, radi razširijo. Drobnjak je zelo enostavno gojiti tako na prostem kot tudi v zaprtih prostorih. Kupimo ga lahko v sadikah, skoraj kot rastlino, pripravljeno za uporabo. Drobnjaku ustrezajo odcedna tla s skoraj nevtralno pH vrednostjo. Je zelo priljubljena rastlina, ki po videzu spominja na čebulo in ima okus po čemažu. Poleg prehrane pa je koristen tudi v vrtovih, saj odganja škodljivce. Najbolj znane vrste drobnjaka so kitajski drobnjak, modri drobnjak in Hookerjev drobnjak.
Kitajski drobnjak
Kitajski drobnjak (lat. Allium tuberosum) imenujemo tudi česnov ali vzhodni drobnjak. Osnovno poimenovanje je vezano na njegov izvor na Kitajskem, provinca Shanxi. Ta vrsta drobnjaka ima belo-rumene cvetove in približno 30 cm dolge sivo-zelene liste. Kali približno 10 - 14 dni, na prosto pa ga lahko sejemo, ko mine vsa nevarnost pozebe in do septembra. Čeprav je drobnjak poletna rastlina, mu je predvsem v času kalitve potrebno zagotoviti 6 - 8 ur sončne svetlobe in dovolj vlažna tla.
Rastlino nabiramo tako, da odrežemo liste pri dnu rastline in tako hkrati spodbudimo tudi rast novih poganjkov.
Modri oz. sibirski drobnjak
Modri oz. sibirski drobnjak (lat. Allium nutans) je vrsta drobnjaka, ki izvira iz Rusije, Mongolije, Kitajske in Kazahstana in ima značilno modro barvo cveta, dolga stebla ter večje cvetove kot druge vrste drobnjaka. Cveti julija in avgusta v odtenkih bledo modre in vijolične barve. Oblika cveta je zvezdasta, rastlina pa zraste do 30 cm. Semena lahko sejemo kadarkoli, po setvi pa zadošča, da jih prekrijemo s tanko plastjo naravnega komposta.
Hookerjev drobnjak
Hookerjev drobnjak (lat. Allium Hookeri) je vrsta drobnjaka, ki izvira iz Indije, Šrilanke, jugozahodne Kitajske in Butana. Zelo je podoben kitajskemu drobnjaku, njegovi listi so lahko dolgi približno 60 cm, cvetovi pa so v obliki polkrogle in sestavljeni iz cvetnih listov v odtenkih bele, zeleno-rumene ali rumene barve. V naravi ga najdemo na nadmorski višini od 1400 do 4200 m in je značilen za Himalajo ali Kitajsko. Čas cvetenja je od julija do oktobra.
Semena običajno posejemo v posode, lahko pa tudi neposredno v zemljo. Kali v širokem razponu temperatur in višja kot je temperatura, hitreje bodo semena vzklila. Posejati je potrebno v dovolj velike posode, da lahko sadike zrastejo, nato jih presadimo, ko so dovolj velike.
Gojenje
Drobnjak je rastlina, ki v gostih šopih raste iz korenin in lahko doseže višino do 50 cm. Je trajnica z dolgimi in ozkimi zelenimi listi, na vrhu katerih so kroglasti cvetovi. Čeprav je razmeroma poletna rastlina, dobro prenaša mraz. Tako v vegetacijski dobi kot med rastjo ji je treba zagotoviti 6 - 8 ur sončne svetlobe in dobro odcedna tla. Cvetovi drobnjaka se lahko razpršijo in tako nenadzorovano širijo, zato je rastlino potrebno porezati. času cvetenja.
Drobnjak lahko sadimo na prostem in v zaprtih prostorih, kjer enako dobro uspeva. Posadimo ga v večje posode, da ima prostor za rast. Čeprav lahko drobnjak sadimo kadarkoli, ga za vzgojo posejemo spomladi.
Tla
Drobnjak je trajnica, ki ima rada dobro odcedna in vlažna tla. Ima nevtralno pH vrednost, zato dobro prenaša vse vrste tal v območju 6,0 - 7,0. Kot vsako rastlino, ga je potrebno gnojiti. Najboljša prehrana za drobnjak je organski, vrtni kompost, zlasti v peščenih tleh, s čimer se ohrani vlaga.
Čeprav ima rad vlago, mora biti zemlja ob sajenju suha, da čebulica ne zgnije. Če so čebulice posajene na glinenih tleh, je potrebno dodati pesek za izboljšanje drenaže. Rastlina zahteva zmerno zalivanje, pri katerem mora biti zemlja vlažna, vendar je ne preveč, saj sicer lahko rastlina oveni.
Podnebje
Drobnjak je izjemno prilagodljiva rastlina, ki je rasla predvsem v Evropi in Srednji Aziji, kasneje pa se je razširila v Srednjo Ameriko. Ustrezajo mu sončna in polsenčna območja, idealno pa mu je zagotoviti 6 - 8 ur sončne svetlobe na dan. Zaradi teh lastnosti ga pogosto sadimo v skalnjake, ki so večji del dneva izpostavljeni soncu, pa tudi ob robovih trat, ki tvorijo zeleno mejo.
Odporen je na mraz in lahko raste pri temperaturah nad ničlo. Prenese temperaturno območje od 4 - 30°C, najbolje pa raste in klije pri temperaturah od 15 - 21°C.
Čas sajenja
Najboljši čas za sajenje je zgodnja pomlad ali jesen, saj poletne temperature povzročijo mirovanje sadike. Če drobnjak sadimo v hladnejše prostore, je priporočljivo, da ga posadimo v posode v zaprtih prostorih, dokler niso izpolnjeni temperaturni pogoji in ustrezna velikost rastline, ki so idealni za sajenje na prostem. Minimalna temperatura, pri kateri lahko sadimo drobnjak, je 4°C.
Kolobarjenje
Drobnjak je zelo prilagodljiva rastlina, ki jo sadimo za uživanje, pa tudi za okras (pogosto ga zamenjajo za vrsto rož). Ravno zaradi tega lahko drobnjak posadimo ob ograji kot okrasno rastlino. Odlično se ujema z rastlinami, kot so korenje, zelena, solata, grah in paradižnik, velja za spremljevalno rastlino, ki na vrtu odganja škodljivce.
Zelišča, kot so peteršilj, bazilika, koriander in pehtran, se prav tako dobro ujamejo z drobnjakom, saj jih sadimo na enaki vrsti tal, hkrati pa so zaščita pred vsiljivci in škodljivci. Zaželeno je, da drobnjak posadite tudi okoli kumar, buč in bučk, da preženete škodljivce.
Če jih posadimo poleg vrtnic, bomo preprečili črno pegavost, sajenje okoli sadnega drevja pa odganja zavijače in jablanov škrlup.
Žajbelj, rožmarin, timijan, majaron in origano pa imajo raje drugačna tla (bolj suha in peščena), zato se ne ujemajo z drobnjakom in zgoraj omenjenimi zelišči.
Sajenje
Drobnjak lahko sadimo tako na prostem kot v zaprtih prostorih. Verjetnost uspeha je zelo velika, saj gre za rastlino, ki se je skozi čas prilagodila skoraj vsem vrstam tal. Pred sajenjem sadik ali semen je treba tla predhodno pripraviti.
Presajanje sadik je najbolje opraviti, ko se rastlina okrepi, torej ko obstaja velika verjetnost, da med presajanjem ne bo propadla. Med sajenjem morajo biti tla suha, po sajenju pa jih dobro zalijemo, priporočljivo pa je, da zemljo prekrijemo z organskim kompostom, da zadržimo potrebno vlago. Ko je drobnjak posajen, je potrebno redno odstranjevati plevel.
Sejanje
Semena drobnjaka lahko posadite neposredno zunaj ali v zaprtih prostorih s setvijo v posode. Če ga sadimo zunaj, je treba počakati, da mine mraz, sicer semena pomrznejo. V zaprtih prostorih je potrebno semena posaditi pred zmrzaljo in zagotoviti idealno temperaturo za kalitev. Če so izpolnjeni vsi potrebni pogoji za uspešno rast rastline, lahko njeno kalitev pričakujemo v 10 - 14 dneh, prvi pridelek pa v 30 - 60 dneh.
Prav tako velja poudariti, da je potrebno pri sajenju upoštevati razdaljo med sadikami, saj je drobnjak rastlina, ki se zelo razširi. Priporočena medsebojna razdalja med sadikami drobnjaka je 15 - 20 cm, sicer se ovirajo pri rasti.
Sajenje sadik
Sadika, ki jo posadimo v zemljo na prosto, je lahko v bloku ali biorazgradljivi posodi, ki jo postavimo neposredno v zemljo v predhodno izkopano jamo na isto globino kot je rasel v svoji posodi. Na 1 m2 je potrebno potresti 2 žlici gnojila 16-16-8 in ga z lopato vmešati v zgornjih 15 cm zemlje. Kot smo že omenili, rastline sadimo na razdalji 15 - 20 cm, da zrak med rastlinami nemoteno kroži, kar preprečuje pojav plesni in glivic.
V začetku poletja in ponovno ob koncu poletja je potrebno dodati eno čajno žličko gnojila 21-0-0 na 1 m2. Gnojilo dodamo približno 15 cm od dna drobnjaka in ga dobro zalijemo, da se raztopi.
Gojenje na vrtu
Drobnjaku senčna lega ne ustreza, zato se izogibamo sajenju pod velikimi drevesi, ki delajo senco in s tem preprečujejo rast in razvoj rastline. Zelo dobro prenaša sončno svetlobo, zato ga lahko sadimo tudi kot okrasno rastlino. Pogosto ga lahko vidimo na vrtu v družbi vrtnic, kjer ima tudi funkcijo zaščite pred škodljivci.
Na bolj južnih rastiščih cveti od aprila do maja, v severnih predelih pa junija. Temperatura ima velik vpliv na čas cvetenja. Cvet je sestavljen iz vijoličnih cvetov (širina 1 - 2 cm), ki so v kroglastem skupku (približno 10 - 30 skupaj).
Gojenje v rastlinjaku
Na hladnejših območjih je potrebno drobnjak gojiti v rastlinjaku, saj niso izpolnjeni pogoji za neposredno setev v zemljo. Semena posejemo 6 - 8 tednov pred zadnjim spomladanskim mrazom. V rastlinjaku je potrebno ustvariti razmere, ki so najbolj podobne zunanjim razmeram v spomladanskem obdobju, da semena čim prej vzklijejo. Kalitev semen obidealnih pogojih traja 10 - 14 dni.
Gojenje v posodah
Zgodaj spomladi posejemo semena v majhne lončke, ki jih predhodno napolnimo z organskim kompostom. Po setvi jih je potrebno prekriti s tanko plastjo vermikulita (hidratiziran mineral, ki je videti kot grob pesek) in rahlo zaliti. Da bi dosegli čim bolj podobne pogoje kot pri sajenju na prostem, posode pokrijemo s plastično vrečko in postavimo na toplo, da semena kalijo.
Ko se pojavijo majhni poganjki, je potrebno vrečko odstraniti in posodo postaviti na svetlo mesto, da spodbudimo rast. Ko so poganjki visoki približno 5 cm, so pripravljeni za presajanje.
Vzdrževanje nasada
Če smo pri sajenju upoštevali medsebojno razdaljo, je drobnjak zelo lahko dostopen in zato enostaven za vzdrževanje. Po košnji ga je nujno zaščititi z zastiranjem - s plastjo organskega komposta, da preprečimo pojav plevelov, ki črpajo vodo iz korenin in s tem preprečujejo rast rastlin. Najboljši način za uničevanje plevela je ročno puljenje.
Nega
Drobnjak ne potrebuje veliko nege in ni zahteven glede vzdrževanja. Zalivamo ga po potrebi, ko se zemlja začne sušiti. Po cvetenju ga je potrebno obrezati, da se pripravi na naslednjo sezono rasti in cvetenja. Redno zalivanje, košnja, pletje in dodatno gnojenje bodo drobnjaku podaljšali življenjsko dobo in zagotovili dolgoletno cvetenje in rast listov, saj gre za trajnico. Glede na to, da ga sadimo tudi kot okrasno rastlino na vrtovih, ga ob rednem vzdrževanju pogosto zamenjamo z nekaterimi vrstami okrasnega cvetja.
Zalivanje
Drobnjak je zelo preprosto vzdrževati, saj ne zahteva vsakodnevnega zalivanja, le nekajkrat na teden. Uspeva v vlažnih, dobro odcednih tleh. Če je rastlina izpostavljena neposredni sončni svetlobi, potrebuje pogostejše zalivanje, ker se zemlja prej izsuši. Suha tla je potrebno zalivati, vendar ne toliko, da tla ne morejo več vsrkati vode, saj to povzroči venenje rastline in izgubo čebulice. Dokler je zemlja vlažna, je ni potrebno dodatno zalivati.
Zalivanje sadik drobnjaka se nekoliko razlikuje od zalivanja rastline, ki je posajena na prostem. Glede na to, da je v posodah, za hitrejšo rast potrebuje dnevno zalivanje, saj takšno zalivanje omogoča hitrejše kalitev semen. Če sadike sadimo v šopih, veliko hitreje vpijejo vodo kot klasične sadike, ki so zrasle iz semen.
Gnojenje
Drobnjak je trajnica, zato ga je potrebno med rastno sezono pripraviti na naslednjo sezono cvetenja s kakovostnim gnojenjem. Kot vsaka druga rastlina tudi ta najbolje uspeva, če ji zagotovimo kakovostno prehrano z naravnim kompostom. Če tla niso bogata s hranili, jih je potrebno dodatno hraniti z gnojilom z visoko vsebnostjo dušika.
Eden od razlogov, zakaj rastlina kljub rednemu redčenju in zalivanju oveni, je lahko gnojilo. Za ohranitev rastline je potrebno vsakih 4 - 6 tednov uporabiti tekoče gnojilo s polovico priporočenega odmerka. Vsako pomlad je potrebno uporabiti tudi gnojilo 5-10-5 za obnovo rastline zaradi večletnega nabiranja.
Razmnoževanje
Razmnoževanje drobnjaka je lahko nadzorovano ali nenadzorovano. Nadzorovana metoda razmnoževanja je sajenje semen in delitev odraslih sadik vsaka 3 - 4 leta spomladi. Če ga redno delimo, je drobnjak bolj rodoviten in raste hitreje. Čebulice razdelimo v manjše skupine (po 10) in jih tako razdeljene pustimo rasti več tednov pred obiranjem. Glede na to, da zasedajo veliko širino, je potrebno sadike posaditi na ustrezni medsebojni razdalji.
Nenadzorovano razmnoževanje pomeni razpršitev cvetov drobnjaka, kar lahko privede do širjenja drobnjaka na nezaželena mesta. Ne smemo pa dopustiti, da se drobnjak postara, saj postane njegov cvet šibkejši in ga veter lažje odpihne. Preden rastlina preide v fazo propadanja in odpadanja cvetov, jo moramo obrezati tako, da odstranimo vejice drobnjaka pri dnu rastline.
Presajanje
Drobnjak spomladi presadimo iz že pripravljenih sadik neposredno v zemljo. Ne glede na to, ali so kupljene ali pa smo jih sami posejali v lončke, se morajo sadike pred presajanjem malo okrepiti. Čeprav drobnjaku ustreza sončna svetloba, ga ni priporočljivo presajati na močno sonce. Jama mora biti dovolj velika, da vanjo postavimo celoten koreninski sistem, zemlja pa mora biti odcedna in vlažna. Po presajanju je potrebno drobnjak temeljito zaliti in pustiti, da odvečna voda odteče. Razdalja med sadikami mora biti približno 20 - 30 cm.
Če so bile sadike vzgojene v razgradljivih gojiščih znotraj rastlinjaka ali kakšnega zaprtega prostora, v zemljo položimo cel blok ali sadiko in jo pritrdimo. Da preprečimo neželeno rast plevela in ohranimo zadostno količino vlage je potrebno zastreti tla okoli drobnjaka. Mlade sadike drobnjaka zahtevajo pogostejše zalivanje.
Pomlajevanje
Drobnjak lahko pomlajujemo trajno ali letno. Nenehno pomlajevanje drobnjaka vključuje trganje listov na dnu stebla, da spodbudimo poganjanje novih poganjkov. Razpadlo in posušeno listje lahko kadarkoli očistimo, s čimer mu podaljšamo tudi življenjsko dobo. Z rednim pomlajevanjem preprečimo njegovo nenadzorovano širjenje s cvetovi. Če ga ne obrezujemo redno, lahko oleseni in kot tak ni uporaben.
Čeprav velja, da je drobnjak mogoče obrezovati skozi vse leto, saj je odporen tudi na mraz, je vseeno najboljši čas pozno jeseni, ko rastlina preide v fazo mirovanja. Za čim hitrejše obrezovanje drobnjaka uporabimo škarje za živo mejo ali električne škarje. Pripomoček za rezanje drobnjaka moramo vzdrževati čist, da preprečimo širjenje nekaterih bolezni, na katere je drobnjak občutljiv, zlasti v času vegetacije.
Redčenje
Redčenje lahko izvajamo vse leto. Glede na to, da se drobnjak uporablja v kulinariki, pogostejše trganje listov hkrati redči rastlino in spodbuja nastajanje novih poganjkov, ki se kasneje oblikujejo v mladike. Prav ta način redčenja ohranja rastlino in jo ščiti pred plevelom, saj mu ne omogoča prostora za rast okoli rastline.
Tudi trganje cvetov, preden ovenijo, je redčenje, s katerim preprečimo, da bi cvet odvrgel seme na tla in se tako nenadzorovano razširil. Z rednim redčenjem poskrbimo za bolj kakovostne in večje liste.
Priprava na naslednjo sezono
Ko je sezona cvetenja mimo, rastlino porežemo skoraj do korenin, da se pripravimo na naslednjo sezono cvetenja. Čeprav drobnjak dobro prenaša nizke temperature, je potrebno tla okoli rastline zastreti, da ne zmrznejo, saj je čebulica po obrezovanju neposredno izpostavljena vremenskim vplivom. Pred cvetenjem, torej med rastno dobo, je potrebno rastlino dodatno hraniti z organskim gnojilom.
Bolezni
Čeprav drobnjak druge rastline ščiti pred škodljivci in boleznimi, ni imun na napade nekaterih njihovih vrst. Zaradi žveplovih spojin je pogosto lahko odbijajoč za nekatere škodljivce, kljub temu pa so cvetovi privlačni za čebele. Najbolj znane bolezni, ki prizadenejo drobnjak, so bela gniloba, peronospora in rja.
Bela gniloba
Belo gnilobo povzroča patogena gliva Sclerotium cepivorum, ki prizadene drobnjak, čebulo in česen. Na prizadetih rastlinah pride do odmiranja listov, propadanja čebulic in gnitja rastline, kar sčasoma vodi v njeno propadanje. Prvi simptom je pojav rumenih listov. V vlažnih razmerah rastlina morda ne ovene, vendar bo bolezen povzročila gnitje korenin. Na dnu čebulice se pojavi bel izrastek, kasneje čebulico prekrijejo črne strukture, imenovane sklerocij, ki spominjajo na semena. Bolezen je skoraj nemogoče odpraviti, prenaša pa se preko okužene zemlje, na primer z orodjem ali obutvijo.
Peronospora
Peronospora (lat. Peronospora parasitica) je najpogostejša in glavna bolezen lukovk. Vstopa skozi naravne odprtine, najprej se pojavi na starejših listih in pusti sledi v obliki rje. Pojavi se lahko kadarkoli v letu, povzročajo pa jo glivice. List kmalu potemni in odpade. Pogosto jo zamenjajo s pepelasto plesnijo, ki se pojavi na konicah listov in pušča sledi v obliki plesni, peronospora pa se pojavi na spodnji strani lista. Pojav nadzorujemo tako, da vzdržujemo suhe liste in odstranimo okužene rastline.
Rja
Rjo povzroča glivični zajedavec iz reda Pucciniales, ki se prehranjuje z živimi rastlinami. Bolezen na listih povzroča rumene pege, najpogosteje pa se pojavijo v daljših in vlažnih obdobjih. Bolezen je zelo nevarna, saj se z vetrom ali vodo zlahka prenese z okuženih rastlin na zdrave. Rja prizadene celoten list, zato je bela rja najpogosteje povezana z zgornjimi listi rastline, medtem ko je oranžna rja, ki je videti kot oteklina, povezana s spodnjim delom listov. Posledično pride do defoliacije ali izkrivljanja listov. Okužene dele rastline je treba čim prej odstraniti. Če želimo preprečiti pojav rje, je potrebno rastlino zgodaj v sezoni prašiti z žveplom, da preprečimo okužbo ali njeno širjenje.
Škodljivci
Drobnjak običajno nima težav s škodljivci, saj njegov močan okus in vonj dejansko delujeta repelentno, občasno pa ga vseeno lahko napadeta čebulna muha ali resar. Preventivno imejte žuželke pod nadzorom z uporabo insekticidnega mila, pri čemer uporabite 1 čajno žličko blagega tekočega mila, pomešanega z 1 litrom vode.
Čebulna muha
Čebulna muha (lat. Delia antiqua) je škodljivec, ki se prehranjuje s čebulicami čebule, drobnjaka in česna. Če je ne nadzorujete, lahko uniči pridelek. Na začetku so škodljivci majhni in rjavi ter prezimijo v tleh. Spomladi, ko se temperatura dvigne, zrastejo, se začnejo razmnoževati in odlagajo jajčeca. Posledica napada čebulne muhe je poškodovan drobnjak, ki ni več uporaben. Pojav čebulne muhe lahko preprečimo s pravilno uporabo insekticidov, saj je muha na številne že razvila odpornost.
Resar
Resar (lat. Thysanoptera) je majhna žuželka, ki se prehranjuje z rastlinami in je razširjen po vsem svetu. Rastline uničuje s sesanjem sokov, še bolj nevarno pa je, da prenaša viruse.
Zgodaj spomladi se aktivira in začne odlagati jajčeca v rastlinsko tkivo. V naravi ima lahko do 15 generacij letno, odrasli pa živijo kratek čas, približno mesec dni. Poškodbe na rastlini so vidne v obliki madežev, kasneje se pojavijo tudi poškodovani cvetovi ali plodovi. Za obvladovanje resarjev uporabljamo rumene ali modre lepljive pasti. Zatiramo jih lahko tudi s stresanjem vej. Za njihovo uničenje zadostuje že nekaj tretiranj z insekticidnim milom. Rastlino je potrebno poškropiti dvakrat v intervalu 3 dni.
Uporaba
Najbolj razširjena in daleč najbolj poznana uporaba drobnjaka je v kulinariki. Čeprav je manj znano, drobnjak uporabljajo tudi v medicini. Zapisano je, da so ga kot zdravilo uporabljali na Kitajskem že pred 5000 leti. V kozmetičnih pripravkih je v obliki izvlečka.
Nabiranje
Nabiranje drobnjaka se precej razlikuje od drugih rastlin, in sicer ne po načinu nabiranja, temveč po količini. Prvo leto nabiranje poteka 3 - 4 krat letno, v naslednjih letih pa vsak mesec tako, da rastlino odrežemo do dna. Pogostejše nabiranje spodbuja nastanek več novih poganjkov. Če smo rastlino presadili, lahko prvo nabiranje načrtujemo po 30 dneh, oziroma 60 dni po prejšnji setvi.
Skladiščenje
Drobnjak lahko uporabimo svež, zamrznjen ali posušen. Najpogosteje se uporablja svež drobnjak, posušen drobnjak pa izgubi hranilno vrednost, je brez okusa in dobi olesenelo strukturo. Poleg klasičnega sušenja drobnjaka, kjer ga porežemo in sušimo na soncu, obstaja tudi način sušenja v pečici na nizki temperaturi. V zelo kratkem času (približno 2 - 3 ure) se drobnjak spremeni v prah. Nato ga damo v steklene posode in ga hranimo 2 - 3 leta v hladnem in temnem prostoru.
Sušenje drobnjaka z metodo dehidracije pomeni, da smo iz rastline odstranili vlago, kar podaljša čas hrambe. Drobnjak lahko tudi shranimo v zaprti vrečki na hladnem, torej ga običajno zamrznemo. Zamrzovanje ohrani zeleno barvo in podaljša rok uporabnosti za več mesecev.
Drug način zamrzovanja je shranjevanje drobno narezanega drobnjaka v posodo za led, kjer ga prelijemo z vodo in posodo zamrznemo.
Kulinarika
V kulinariki se običajno uporablja kot začimba za dodajanje blagega čebulnega okusa številnim jedem, vključno s solatami, juhami, zelenjavo, omakami in ribami. Ker je blagega okusa, ga jedem običajno dodajamo čisto na koncu - za izboljšanje okusa ga narežemo na tanke rezine ali narežemo s škarjami. Čeprav redko, lahko drobnjak uporabimo tudi za pripravo čaja.
Kozmetika
Drobnjak se vedno bolj uveljavla v kozmetiki. Čeprav je njegova najpogostejša uporaba kot izvleček v kremah za nego kože, se vse pogosteje uporablja tudi v pripravkih za lase. Uspešno zdravi kožna vnetja, saj deluje antibakterijsko in protivnetno. S kuhanjem drobnjaka lahko dobite sredstvo za izpiranje ran. Izvleček svežega drobnjaka se uporablja v kremah za obraz in maskah za pomoč pri boju proti aknam.
Uporablja se tudi za spodbujanje rasti las, saj poveča pretok krvi v lasišče, zdravi pa tudi okužbe lasišča. Drobnjak skuhamo v vodi in ohladimo, nato pa ga precedimo. Ko se ohladi, dodamo limetin sok in uporabimo kot pripravek za izpiranje las.
Medicina
Drobnjak v zdravilstvu uporabljajo kot sredstvo za preventivo in zdravljenje. Že od antičnih časov se uporablja v obliki čaja za zdravljenje bolečega grla saj zmanjša vnetje in bolečino. Drobnjak deluje protibakterijsko in se je izkazal za učinkovitega v boju proti bakterijam stafilokokom, salmonelo in E. coli. Znižuje tudi visok krvni tlak. Izboljšuje zdravje kosti, saj je vitamin K, ki vzdržuje zdrave kosti, ena najpomembnejših sestavin drobnjaka.
Zanimivosti
Drobnjak je najmanjša vrsta čebule iz družine lukovk (Alliaceae) in je razširjen v Aziji, Evropi in Severni Ameriki. Nekateri trdijo, da je potrebno vrsto, ki so jo odkrili v Severni Ameriki, uvrstiti med Allium schoenoprasum var. sibiricum, tj. kot divji drobnjak, vendar to ni bilo nikoli sprejeto.
V Evropi drobnjak gojijo že od srednjega veka, kamor ga naj bi v 13. stoletju prinesel Marco Polo. Na Kitajskem naj bi drobnjak uporabljali že več kot 5000 let.
V hiši obešeni šopki drobnjaka so po ljudskem prepričanju odganjali bolezni in zlo, Romi pa so ga uporabljali pri vedeževanju.
Nizozemski kmetje so govedo hranili z drobnjakom, da bi spremenili okus mleka.
Rimljani so verjeli, da lahko drobnjak lajša bolečine pri opeklinah, prispeval pa naj bi tudi k telesni moči, zato so z njim hranili dirkalne konje, rokoborce in delavce.
Čeprav velja, da so drobnjak začeli gojiti že v srednjem veku, je postal priljubljen šele konec 19. stoletja.
Drobnjak je odličen vir vitaminov A, K, C, bakra, kalija, železa, kalcija, folatov, cinka. Vsebuje le 30 kalorij na 100 g.
Star pregovor pravi: "Kuhar, ki v krompirjevi solati nima drobnjaka, je kuhar brez duše".
Foto: BARBARA808 / Pixabay
Dodaj odgovor