Mlada čebula je rastlina iz družine lukovk. Gojijo jo že več kot 5.000 let, kar jo uvršča med najstarejše zelenjavne kulture, najbolj razširjena pa je v Aziji, v Severni in Južni Ameriki ter v Evropi. Od drugih vrst lukovk jo ločimo po tem, da nima pravega odebeljenega čebulčka. Sorodna je česnu, poru in drobnjaku. Rastlinska vrsta Allium je znana kot kulturna rastlina, njeni sorodniki pa se pojavljajo v Srednji Aziji.
Mlada čebula je bogata z okusi, prilagaja se različnim vrstam tal in podnebnim razmeram ter je bogata z različnimi hranili. Zaradi dolgega stebla je po videzu podobna poru. Bogata je s sestavinami, ki izboljšujejo delovanje srca in je že od antičnih časov znana kot naravni antibiotik ter antipiretik. Pogosto se uporablja v ljudski medicini, poznali so jo že Grki, Rimljani in Egipčani.
Sorodniki
Vrste
Obstaja več vrst mlade čebule in njihovo sajenje je odvisno od letnega časa. Spomladanska mlada čebula je najbolj odporna na nizke temperature. Najpogosteje uporabljamo vrsti majski srebrnjak in šalotko. Šalotko najpogosteje sadimo jeseni in spomladi. Primerna je za vse vrste tal, ne ustreza pa ji vlaga, ker hitro zgnije.
Majski srebrnjak
Majski srebrnjak je stara sorta spomladanske čebule, za katero je značilna popolnoma bela čebulica, težka 60 - 80 g. Najpogosteje se uporablja pri pripravi solat, saj ima značilen blag okus in izrazito aromo. Semena sejemo v začetku avgusta v posode ali na tople gredice. Gredice so v preteklosti največ uporabljali, vendar je takšna pridelava zahtevala več ročnega dela pri pletju in odstranjevanju plevela. Uporaba posod je poenostavila sajenje, ki poteka z uporabo posebnih substratov.
Sadike sadimo od začetka septembra do sredine novembra v pasove po 4 do 6 vrst z medvrstnim razmikom 5 - 10 cm, med vrstami pa je običajno razdalja 15 - 20 cm. Razdalja med trakovi naj bo 30 - 40 cm. Mlada čebula se bo bolje ukoreninila in razvila, če poleg zalivanja uporabimo še druge agrotehnične ukrepe. Srebrnjak lahko vzgojimo tudi iz čebulčkov, ki jih sadimo od sredine septembra do sredine novembra. Za hladnejše predele je priporočljivo zgodnejše sajenje, da se bo pred nastopom nizkih temperatur mlada čebula bolje razvila. Razdalja sajenja je podobna kot pri vzgoji iz sadik.
Pred sajenjem je potrebno zemljo pognojiti z mineralnimi in organskimi gnojili. Pri sajenju mlade čebule organska gnojila nanesemo pod frezo in jih vnesemo v zemljo do globine 15 - 20 cm. Zorenje in oblikovanje glavic pri nas poteka maja in v začetku junija.
Stoletna čebula ali zimski luk
Stoletna čebula ali zimski luk (lat. Allium fistulosum) je trajnica, ki izvira iz Sibirije in spada v družino narcisovk. Latinsko ime pomeni votel, nanaša pa se na votle liste, ki jo krasijo. Listi spominjajo na liste mlade čebule, zato to vrsto gojijo tudi kot mlado čebulo. Zimski luk je odporen na temperature pod -25°C. Poleg šalotke je to najpogostejša vrsta, ki jo gojimo kot mlado čebulo. Stoletna čebula tvori nepravo čebulico, ki izgleda kot podolgovato votlo steblo. Vedno je videti kot mlada čebula, saj za razliko od rdeče čebule nikoli ne oblikuje zrele čebule.
Če jo vzgajamo kot enoletno rastlino, jo posejemo. Iz semen zrastejo posamezne mlade čebule, ki jih lahko pobiramo skozi vso sezono. Za spomladansko pobiranje jo sadimo jeseni, običajno avgusta. Posejemo jo lahko že februarja v zaprtih prostorih s sadikami. Mlada čebula dozori že 80 - 100 dni po setvi. Tla je potrebno dobro pripraviti za setev in kasneje odstranjevati plevel, da bo mlada čebula dobro uspevala.
Če čebulo posadimo kot trajnico, se bo z leti sama razmnožila in ustvarila trajne grme čebule, ki jih po potrebi redčimo. Kot trajnica začne poganjati iz korenin že zgodaj po zimi in je že v enem mesecu pripravljena za pobiranje. Cveti maja z značilnimi velikimi cvetovi. Semena začnejo dozorevati v juniju. Semena za nadaljnjo setev lahko odvzamemo, ko se odprejo semenski stroki in jih je najbolje porabiti v enem letu. Ko se cvetovi posušijo, ta vrsta čebule ponovno požene mlada stebla.
Šalotka
Najpogostejša uporaba šalotke (lat. Allium cepa var. Aggregatum sin) je vlaganje v kis. Ima značilen način razmnoževanja: med rastjo naredi svoje značilno »gnezdo«, saj ob koncu sezone iz ene čebule nastane gnezdo iz najmanj dveh čebul.
Sadimo jo jeseni in spomladi, priporočljivo jo je posaditi aprila, da zraste spomladanska čebula. Primerna je za vse vrste tal, ne mara pa vlage, ker hitro zgnije. Šalotke pri sajenju ne smemo zakopati v zemljo, ampak jo s spodnjim delom do polovice rahlo vtisnemo v pripravljeno zemljo. Med čebulicami mora biti približno 10 cm razdalje. Med rastjo jo nabiramo kot mlado čebulo. Raste v podzemnem grmu in obrodi posamezne čebulne glavice. Zraste do srednje velikosti, njene čebulice so podolgovate in valjaste oblike. Iz enega posajenega čebulčka požene 5 - 7 novih. Vsak izmed čebulčkov med rastjo razvije 2 - 3 manjše, ki se kasneje uporabijo za sajenje.
Gojenje
Mlada čebula je ena najpogostejših zelenjavnih rastlin. Listi mlade čebule vsebujejo 93% vode, čebulica pa 86%, kar pomeni, da ta rastlina potrebuje vodo.
Tla
Tla za sajenje morajo biti nevtralna ali rahlo kisla. Potrebno je tudi paziti na plevel, ki upočasnjuje razvoj. Pobiranje mlade čebule se začne približno 100 dni po setvi.
Podnebje
Mlada čebula je odporna na nizke temperature. Seme vzkali že pri temperaturah 3 - 5°C, najbolj ugodna pa je temperatura 15°C. Mlada čebula najbolje uspeva v evropskih državah ter v Aziji, Severni in Južni Ameriki.
Čas sajenja
Za zgodnjo spomladansko čebulo je potrebno seme posejati v avgustu ali septembru. Setev je priporočljiva en mesec pred prvim mrazom. Ker je mlada čebula odporna na temperature, jo lahko posejemo tudi kasneje, vendar ob obveznem namakanju, kljub temu, da takrat njena rast ni tako intenzivna.
Od setve do prvega kaljenja traja 3 tedne, od sajenja do nabiranja približno 6 tednov, pridelek pa lahko pobiramo približno 2 meseca.
Kolobarjenje
Predkulture, ki so pri poletnem sajenju mlade čebule primeren predhodnik so: ječmen, oljna ogrščica, pšenica in detelja, če gre za poletno setev. Za spomladansko sajenje pa sta primerna fižol in krompir. Rži in ovsa se je kot predkultur potrebno izogibati, ker jih napada isti škodljivec.
Sajenje
Mlado čebulo običajno sadimo v gredice in ima razvejan koreninski sistem. Čebulice so sestavljene iz plitvih, sočnih, mesnatih listov in enega ali več brstov. List je sestavljen iz zelenega plavutastega dela listnega tulca. Mlada čebula je rastlina dolgega dne in ne prenaša zasenčenja.
Sejanje
Mlado čebulo posejemo, kar je tudi najučinkovitejši način, saj se večinoma porabi cela mlada čebula in ne le odrezani listi ali obratno.
Semena čebulčka poberemo iz zemlje že junija. Kaliti začnejo takoj po ekstrakciji in zadošča, da jih pustimo na sobni temperaturi ter jim zagotovimo visok odstotek vlage. Mlado čebulo največkrat gojimo kot enoletno rastlino.
Da bi mlada čebula zdržala rast več sezon, je priporočljivo skupek čebulčkov razdeliti jeseni. Na takšen način bodo prenesli temperature, ki so lahko tudi pod lediščem, kalitev pa se bo pojavila, ko se bo temperatura dvignila na 2 - 3°C. Pri pridelavi iz semen lahko na enem hektarju površine posadimo do 10 kg, pri pridelavi iz čebulic pa okoli 800 kg/ha. Na tak način zagotovimo pridelek 2.000.000 rastlin mlade čebule.
Mlada čebula raste počasi, vendar pa se njena rast močno pospeši, ko začne oblikovati prve liste. Najbolje bi bilo uporabiti postopek ovijanja, saj tako dobimo še debelejšo, lažjo in daljšo čebulico.
Mlado čebulo lahko pridelamo tudi iz rdeče čebule (lat. Allium cepa), vendar bo v tem primeru razvila le eno veliko čebulo. Nabirati jo začnemo, ko razvije 3 - 4 liste in ko se čebulice odebelijo.
Druga vrsta, iz katere se lahko razvije mlada čebula, je šalotka, iz katere se razvijejo čebule z ožjim in krajšim lažnim steblom, njeni listi pa so nekoliko manjši kot pri rdeči čebuli. Ko vzgajamo mlado čebulo iz šalotke, je treba izpuliti celotno zeleno rušo z drobnimi čebulicami. Ta vrsta čebule je sestavljena iz številnih manjših čebulic (lahko jih je tudi 15).
Taka mlada čebula je podobna šalotki, vendar pa se oblikujejo posamezne drobne čebulice, čeprav rastejo skupaj.
Mlade čebule do 5 let ne smemo gojiti na isti površini zaradi številnih bolezni in škodljivcev. Da bi preprečili prenos bolezni, naj bo razdalja do druge gredice mlade čebule najmanj 300 m, kar velja tudi za sadike.
Sajenje sadik
Mlado čebulo je najbolje vzgajati iz samih čebulic, saj jo lahko pri ugodnih pogojih pridelamo v enem mesecu. Posadimo jo v začetku jeseni in se lahko pohvali tudi z odlično kakovostjo. Pogosto se lahko zgodi, da se preveč razraste in jo je potrebno večkrat saditi. Čebulo vedno sadimo po velikosti, saj bo tako mlada čebula enakomerno rasla in dozorela istočasno.
Pri sajenju mlade čebule je zelo pomembna temperatura, in sicer okoli 15°C. Takoj ko začne rastlina rasti, se njeni listi hitro oblikujejo. Vrtnarji ponavadi sadijo mlado čebulo jeseni. Glede na to, da čebulice dobro uspevajo v hladnih razmerah in da kalčki skoraj nikoli ne propadejo, je mlada čebula idealna rastlina za sajenje v hladnejših dneh. Vegetacijska faza se začne že s prvim dvigom temperature nad ničlo.
Gojenje na vrtu
Ko mlado čebulo sadimo na prostem, morajo biti gredice dobro pripravljene in rahle. Gredica mora biti dvignjena za približno 10 centimetrov, da preprečimo zastajanje vode. Pred sajenjem spomladanske čebule je treba zemljo na vrtu pognojiti, saj mladi čebuli ustrezajo hranljiva tla. Gnojimo lahko tudi po sajenju, tako da gnojilo rahlo raztresemo po gredicah.
Čebulice rahlo vtisnemo v pripravljene gredice. Razdalja med jamicami naj bo od 10 do 20 centimetrov. Po sajenju je treba tla rahlo poravnati z rokami. Če so tla na vrtu ilovnata, gredice prekrijemo z mešanico lesnega pepela in delno razgrajenega komposta ter plastjo sena.
Gojenje v rastlinjaku
Da mlade sadike čebule preživijo zimo, jih je potrebno gojiti v zaščitenih prostorih, za kar so primerni rastlinjaki, saj čebulice zaščitijo pred mrazom in mokro zemljo. Čebulice namreč ob odvečni vlagi ne bodo uspevale. Čebulice posadimo v kompost ali substrat za setev vrtnin. V posodo s premerom 5 cm damo eno čebulico.
Čebulice namestimo 3 cm globoko, pri sajenju v lončke pa naj štrlijo iz zemlje. Za čim boljšo rast rastlin lahko v substrat dodamo 5% zeolita. Po treh tednih, ko mlada čebula zraste, lahko sadike presadimo na vrt. Ob tem je potrebno poskrbeti, da ima mlada čebula dovolj vode, saj zemlja, v kateri raste, ne sme biti nikoli suha. Presadimo jo v predhodno izkopano jamo s substratom, s katerim je rasla v posodi. Če jo posadimo tako zgodaj, lahko pričakujemo pobiranje okrog Velike noči.
Kadar mlade čebule posadimo v rastlinjaku, je potrebno posebej pripraviti sadilni material. Čebulice očistimo in odstranimo poškodovane dele, da bo rast hitrejša in enakomernejša.
Nekatere izmed metod za hitrejšo rast mlade čebule so;
- odrežemo vrat čebulice
- čebulice za približno 2 uri potopimo v vodo s temperaturo med 30°C in 4°C.
- čebulice takoj po sajenju zalijemo z vodo
Preden mlado čebulo posadimo v rastlinjak, ga je treba očistiti, saj mlado čebulo vzgajamo kot drugi pridelek za papriko, kumarami ali paradižnikom.
Najprej odstranimo podporne sisteme rastlinjaka, ki so lahko leseni ali kovinski. Nato rastlinske ostanke izpulimo in odnesemo iz rastlinjaka. Izvedba teh postopkov je zelo pomembna, še posebej, če se je na drugih rastlinah v rastlinjaku pojavila kakšna bolezen.
Preden mlad0 čebulo posejemo, je potrebno tla obdelati z gnojilom ali kompostom (30 - 40 t/ha). Po obdelavi tla preorjemo, da nastane grahasta struktura velikosti 0,5 - 5 mm.
Po tem postopku naredimo gredice za označevanje vrst. Gredice zasadimo v razmiku 10 - 12 cm med vrstami, med seboj pa naj bodo oddaljene približno 5 cm. Na ta način porabimo približno 3 - 4 kg čebulic.
Namakanje je potrebno izvajati vsakih 7 - 8 dni s kapljičnim sistemom ali razpršilniki. Če se pojavi plevel, ga ročno izpulimo in odnesemo iz rastlinjaka.
Gojenje v posodah
Pri sajenju mlade čebule v posode, je najbolje, da jo posadimo v lesene zaboje. V notranjosti zaboja namestimo najlon in zemljo do vrha, kar bomo uporabili za kalitev. V zaboj posejemo seme, ki bo vzklilo. Pomembno je, da semena občasno zalivamo, da mlada čebula čim prej vzklije. Ko se pojavijo prvi kalčki, jih je potrebno vzeti iz zaboja in presaditi v že pripravljene posode, ki jih po možnosti predhodno pognojimo.
Vzdrževanje nasada
Nasad vzdržujemo s pogostim namakanjem, in sicer lahko uporabimo pršilni sistem, kapljični sistem in namakanje po brazdah. Namakalni sistem je lahko fiksen, pol fiksen in prenosen.
Namakanje nasadov s pršenjem ne zasede obdelovalnih površin in ne zmanjšuje uporabe strojev. Na zemljišču ni potrebno izvajati pripravljalnih del, poleg tega so tla manj izpostavljena poslabšanju svojih fizikalnih lastnosti. Naprava sistema zajame vodo iz izvira, jo potisne skozi cevi in na koncu skozi razpršilec ter jo razporedi po površini, ki jo namaka.
Pri kapljičnem namakanju je namakanje možno kadarkoli v dnevu, saj ni šoka zaradi nanašanja hladne vode na vroče dele rastlin. Tovrstno namakanje deluje pod nizkim pritiskom in tako ne poškoduje tal.
Namakanje po brazdah je ena izmed starejših metod. Tovrstni sistem je sestavljen iz dovodnega in razdelilnega kanala, razdelilnih brazd, prenosnih temeljev in brazd. Razvodne brazde lahko nadomestimo s kovinskimi, gumijastimi ali plastičnimi cevmi, ki vodijo vodo iz razdelilnega kanala v brazde. Razdalja med brazdami mora biti 50 - 100 cm.
Nega
Če je mlada čebula posajena iz semen, je potrebno paziti na plevel, saj čebula počasneje kali in se lahko razvije plevel, ki bo onemogočil rast mladi čebuli. Priporočljivo je, da čebulo posadite, saj boste lahko plevel brez težav izpulili, ne da bi poškodovali mlado čebulo.
Zalivanje
Mlada čebula je odporna na nizke temperature in tudi na sušo, kar lahko pripišemo njenim vzdržljivim in razvitim koreninam. Trajna rastlina lahko prenese temperature nižje od - 25°C, najbolj pa ji ustreza temperatura med 15 in 22°C. Vedeti morate tudi, da nadzemni del ne raste, če je temperatura nižja od 1°C ali višja od 22°C. Za dober razvoj mlade čebule morajo biti tla vedno rahlo vlažna - potrebno je vsakodnevno zalivanje, sicer ne bo uspevala.
Gnojenje
Mladi čebuli zadošča že osnovno gnojilo v manjših količinah, vendar pa ne vedno. Pred setvijo je potrebno vnesti 300 - 400 kg NPK 7:14:21, če gre za večje površine. Dognojimo do dvakrat - 3 liste do 100 kg/ha KAN-a v fazi oblikovanja glavic.
Bolezni
Med vzgojo mlade čebule se lahko pojavi več različnih bolezni: siva plesen, rja, ožig, bela gniloba, koncentrična pegavost listov. Kolobarjenje in uporaba zdravih čebulic sta preventivna ukrepa za preprečevanje ožiga, ki je tudi najhujša bolezen mlade čebule.
Pegavost listov
Pegavost listov (lat. Alternaria porri) povzroča zajedavec, ki škoduje predvsem mladi čebuli, ki je bila posajena iz semen. Zaradi zgodnjega lomljenja cvetnega stebla se seme slabo razvije. Rob pege je vijoličen, v središču pege pa je siva prevleka iz konidijev in konidioforjev. Za zaščito uporabimo fungicide.
Siva plesen
Pri mladi čebuli se siva plesen pojavi spomladi in ji botruje vlaga. Prepoznamo jo po okroglih ali elipsastih rumeno-belih vdrtih pegah, ki se pojavijo na listih mlade čebule. Siva plesen povzroča nekrozo listnega vratu, v 5 - 12 dneh pa se lahko lezija razširi in povzroči pospešeno gnitje listov. Bolezen najbolje pozdravimo z raztopino piraklostrobina in boskalida.
Rja
Čebulna rja je bolezen, ki se najpogosteje pojavi ob dolgi in mokri pomladi, še posebej pogosto na poru in česnu. Rjo prepoznamo po rumenih pegah na listih, ki kasneje počrnijo. Bolezen se hitro širi z vetrom, dežjem in žuželkami. Prekomerno gnojenje z dušikovimi gnojili prav tako spodbuja rjo.
Ožig
Ožig je najhujša bolezen, ki lahko prizadene mlado čebulo. Najpogosteje se pojavi na drobnjaku, beli in rdeči čebuli ter poru. Prvi znaki se pojavijo na listih v obliki temnega premaza, lahko pa se razširijo tudi na čebulice. Najugodnejši pogoj za razvoj bolezni je temperatura 10 stopinj s povečano vlažnostjo. Bolezen se širi z vetrom, zato je priporočljiva večja razdalja med gredicami. Bolezen lahko preprečimo z rednimi pregledi sadik, idealno enkrat na teden.
Bela gniloba
Belo gnilobo povzroča vrsta Botrytis. Med mesnatimi listi se razvije sivi micelij. Ta bolezen se v večji meri pojavi pri posejanih rastlinah. Bolezen se pogosto razvije brez vidnih posledic, gniloba pa se začne razvijati šele po skladiščenju. Bolezen okuži liste na polju, vendar postane vidna šele na odmrlem listnem tkivu.
Škodljivci
Med škodljivci na mladih nasadih čebule se lahko pojavijo čebulni molj, čebulna muha, čebulna listna zavrtalka.
Čebulna muha
Čebulna muha je najnevarnejši škodljivec čebule in se pojavlja predvsem v mokrih pomladih. Napada nezrele rastline, tako da se njegove ličinke prehranjujejo z vsebino stebla. Čebulna muha tako povzroča gnitje mlade čebule. Tega škodljivca zlahka prepoznamo, ker začnejo okužene rastline nenadoma veneti, osrednji list se posuši in ga zlahka iztrgamo iz stebla. Ob močnem napadu se v eni rastlini nahaja do 50 ličink. Za varstvo mlade čebule je priporočljivo uporabiti insekticid na osnovi učinkovine klorpirifos-etil in ga vnesti v tla pred sajenjem mlade čebule v količini 20 - 30 kg/ha. Če insekticida ne vnesemo pred sajenjem, bo treba rastline, ki so vzkalile, zaliti s pršilom z naslednjo vsebnostjo: dimetoat (v koncentraciji 0,15%), klorpirifos-etil + cipermetrin (v koncentraciji 0,15%). Na posamezno vzklilo rastlino je potrebno uporabiti 0,5 - 1 dcl škropiva. Če je ličinka muhe že v mladih listih čebule, je treba te liste zaradi voskaste obloge poškropiti z insekticidom CHROMGOR 40 (sistemični insekticid) v koncentraciji 0,15% z dodatkom vlažilca.
Čebulni molj
Čebulni molj se redko pojavi kot škodljivec, ko pa se pojavi, lahko povzroči veliko škodo. Čebulni molj je vrsta škodljivca, ki odlaga jajčeca v zemljo, največkrat maja. Iz odloženih jajčec se izležejo gosenice, ki s prehranjevanjem z listi mlade čebule povzročajo škodo. Gosenice se hranijo 14 dni. Čebulni molj ima dve generaciji letno, vendar le prva povzroči resnejšo škodo.
Čebulna listna zavrtalka
Ta škodljivec se pojavi vsako leto, najpogosteje ob močnih padavinah. Največjo škodo naredijo ličinke prve generacije. Ličinke listne zavrtalke prezimijo v tleh in se kot muhe izležejo konec aprila ali v začetku maja. Muha odlaga jajčeca v listje mlade čebule. Ko se ličinke izležejo, se prehranjujejo z listi in ustvarjajo rove. Med letom ima škodljivec 2-3 generacije. Za zatiranje tega škodljivca se na mladih rastlinah uporabljajo insekticidi - Rogor 40, Fosfamid 40, Sistemin 40, Bi 58 EC, Dipterex SL 50%. Če so napadi močnejši, škropljenje izvajamo vsakih 10 do 12 dni.
Uporaba
Mlada čebula je prava zakladnica hranilnih snovi. Vsebuje velike količine vitaminov A, C in vitamina K. Prav tako lahko v njej najdemo vitamin E in vitamine skupine B, kot so; niacin, folna kislina, tiamin, piridoksin, riboflavin. Od mineralov izstopajo; kalcij, natrij, fosfor, žveplo, kalij, železo, krom, magnezij, selen, mangan, kobalt in fluor.
Pobiranje
Mlado čebulo po pobiranju zložimo v snope, ki morajo ostati suhi, da ne zgnijejo. Hranimo jo lahko v hermetično zaprtih posodah približno 2 - 3 tedne v hladilniku pri temperaturi okoli 2°C, vendar ob tem izgubi svoje lastnosti.
Skladiščenje
Čebulice lahko hranimo v prostoru s temperaturo med 2 - 6°C skozi celo leto. Mladi čebuli najbolj ustreza do 65% zračna vlaga. Čebulice lahko hranite tudi na suhem, vendar ob tem izgubijo težo. Če pri naslednjem sajenju opazite, da je kakšna čebulica plesniva, jo zavrzite.
Kulinarika
Mlada čebula nas spomni na toplejše vreme, ko jo jemo kot prilogo pri mesu z žara, lahko pa na žaru spečemo tudi samo mlado čebulo. Pred tem jo začinimo s soljo, olivnim oljem in poprom ter celo prepražimo na majhnem ognju, da porjavi in rahlo oveni.
Lahko jo uporabimo v solati tako, da skupaj s solato in paradižnikom sesekljamo celo mlado čebulo in vse skupaj začinimo. Prav tako je mlada čebula priljubljena v kitajski kuhinji in jo pogosto pražijo v voku.
Medicina
Zahvaljujoč kvercetinu deluje mlada čebula tudi kot antihistaminik, antioksidant in protivnetno. Kvercetin je rastlinski pigment iz skupine flavonoidov in je še ena dragocena sestavina mlade čebule. Poleg vsega tega pa najdemo v mladi čebuli tudi precejšen delež vlaknin (2,6 g vlaknin v 100 g).
Pri mladi čebuli največkrat pojemo belo glavico, ne smemo pa pozabiti na njene zelene liste, saj lahko v listih najdemo še večje hranilne vrednosti kot v sami glavici. Dober pokazatelj je vitamin C, ki ga je okoli 8,5 g na kilogram glavice, medtem ko ga v zelenih listih najdemo okoli 38 g.
V glavicah najdemo tudi okoli 0,3 mg karotena in 175 mg kalija, v zelenih listih pa 1,2 mg karotena in 231 mg kalija.
Čebulice izboljšujejo vid in varujejo zdravje oči, kar lahko pripišemo karotenoidom, med katerimi so lutein, zeaksantin in vitamin A, ki varujejo zdravje oči. Strokovnjaki iz medicinskega centra Univerze v Marylandu trdijo, da redno uživanje mlade čebule lahko zaščiti očesne celice pred poškodbami.
Zaradi vitaminov K in C ter zaradi povečane vsebnosti bakra lahko okrepite kosti, saj baker pomaga ohranjati kosti in sklepe. Vitamin C spodbuja sintezo kolagena, vitamin K pa pomaga telesu pri izrabi kalcija.
Zanimivosti
Mnogi verjamejo, da so mlado čebulo prvič vzgojili pred več tisoč leti na območju srednje Azije, druge raziskave pa kažejo, da so jo gojili na območju Irana in zahodnega Pakistana. Mlado čebulo danes najdemo domala na vseh koncih sveta, največ pa v Evropi, Ameriki in Aziji.
Rusija, Kitajska, Španija, Indija in Združene države Amerike so največje svetovne pridelovalke mlade čebule.
Ko shranjujemo mlado čebulo, naj v njeni bližini ne bo krompirja, saj si rastlini vzajemno spodbujata pospešeno gnitje.
Mlada čebula pomaga upočasniti staranje, saj vsebuje velike količine vitamina C, ki ščiti telo pred negativnimi snovmi.
Foto: Alexa / Pixabay
Dodaj odgovor