Kumara (lat. Cucumis sativus), znana tudi kot solatna kumara in murka, je enoletna zelnata rastlina iz družine bučevk (Cucurbitaceae), kamor sodijo tudi maslena buča, melona, lubenica in buča. Botanično gledano spada med sadje, tako kot paradižnik, v vsakodnevni uporabi pa se obravnava in uživa kot zelenjava.
Listi kumare so veliki in srčasti. Razporejeni so v obliki dlani in imajo koničaste režnje. Korenina kumare je plitva in široka, s številnimi stranskimi koreninami, ki segajo v globino tal in na površje. Plodovi kumar so lahko različnih oblik, velikosti, barv in okusov, barva pa se razlikuje od svetlo zelene do temno zelene, rumene in bele barve. Praviloma so valjaste ali cilindrične oblike, so rahlo ukrivljene in imajo koničast vrh.
Kumare so rastline, ki imajo rade toploto in vlago, zaradi česar so občutljive na nenadne temperaturne spremembe. Cvetijo in obrodijo 40-50 dni po sajenju. Cvetovi kumar so svetlo rumeni in čez dan odprti, plodovi pa se začnejo razvijati po oprašitvi. Kumare so rastline, ki se uporabljajo tako v prehrani ljudi kot živali, uporabljajo pa se tudi v kozmetični industriji.
Steblo kumar je razvejano in glede na rastne razmere lahko zraste v dolžino do 2 m. Steblo pleza po oporah ali se širi po tleh, s pomočjo vitic, ki se nahajajo na vozliščih, pa se rastlina pritrdi na oporo. Kumare so zelo priljubljene rastlinske kulture in jih zlahka gojimo v vrtovih, rastlinjakih in toplih gredah. Da pa bi dosegli visok pridelek in kakovostne plodove, je potrebno paziti na nekatere ključne dejavnike pridelave.
Kumare lahko gojimo tudi v posodah, kar je idealna rešitev za tiste z omejenim prostorom ali tiste, ki živijo v mestih. V tem primeru je pomembno zagotoviti dobro drenažo v posodi in uporabiti kakovostno sadilno mešanico, ki bo zagotovila dovolj hranilnih snovi in vode.
Sorodniki
Vrste
Obstaja veliko vrst in sort kumar, ki se razlikujejo po obliki, barvi, velikosti, teksturi in namenu. Od klasičnih, podolgovatih, zelenih kumar do okroglih, rumenih in oranžnih kumar, ki so namenjene različni uporabi v kulinariki- od svežih solat do konzerviranja in priprave omak, zato tudi sorto za sajenje izbiramo glede na namen uporabe.
Glavna delitev kumar je na kumarice (kornišon), ki so manjše in se uporabljajo za ozimnico ter na solatne kumare, ki so večje in se uživajo sveže.
Kumarice (kornišoni)
Pariški - najpogostejša in najbolj priljubljena sorta kumar v naši regiji. Plodovi so valjaste oblike in običajno prekriti s črnimi bradavicami. Plod je temno zelene barve z več svetlimi črtami proti vrhu.
Parifin F1 - sorta iz Nizozemske, plodovi pa so podobni sorti Paris, temno zeleni z več svetlimi črtami in črnimi bradavicami. Ta sorta je bolj odporna na bolezni kot Paris in daje veliko večji pridelek.
Solatne kumare
Delikates - za to sorto kumar so značilni valjasti plodovi, ki lahko zrastejo v dolžino do 18 cm. Lupina je gladka in prekrita z nežnimi belimi bradavicami, na vrhu pa ima pisano liso. Meso ploda je hrustljavo in brez grenkobe, zato je ta sorta še posebej primerna za gojenje, saj gre za zgodnjo in zelo rodno sorto.
Sončni potok - primerna za gojenje na več načinov: na poljih ali v rastlinjakih. Plodovi so precej veliki, običajno dosežejo dolžino 16 - 18 cm in so temno zelene barve z belimi bradavicami. Meso je čvrsto in hrustljavo ter je pogosta izbira zaradi trajnosti in odpornosti na različne bolezni.
Marketer - sorta, ki je bila vzgojena v ZDA, priljubljena je tudi v Sloveniji. Plodovi so temno zelene barve in dolgi do 22 cm.
Gojenje
Gojenje kumar je ena najpogostejših dejavnosti na vrtu. So poletna zelenjavna rastlina, ki ji najbolj ustrezata toplo podnebje in vlažna tla ter je odličen vir vitaminov K, C in bakra. Kumare lahko gojimo tako na vrtu kot v posodah, zato so zelo priljubljene med ljubitelji urbanega vrtnarjenja. Z nekaj osnovnimi nasveti je lahko gojenje kumar enostavno in zabavno.
Tla
Tla za sajenje kumar naj bodo lahka, prepustna in zračna ter naj vsebujejo večji odstotek humusa. Priporočljivo je, da je pH tal okoli 7, če pa je nižji, je potrebno opraviti poapnenje predkultur. Nivo podzemne vode naj bo nižji od 70 cm, a hkrati konstanten do višine 100 cm. Kumare imajo rade vlago, vendar je prekomerna vlaga lahko rastlini tudi škodljiva.
Podnebje
Za gojenje kumar je idealno toplo in vlažno podnebje, zato najbolje uspevajo v toplih in vlažnih razmerah, za kalitev pa potrebujejo le nekaj dni, še posebej pri temperaturah med 25 - 35°C. Če je temperatura zraka nižja od 12°C, se lahko kaljenje kumar podaljša na 15 - 20 dni. Za hitrejšo rast rastlin so idealne temperature med 25 - 27°C, medtem ko se bo rast rastlin ustavila pri temperaturah nad 40°C. Če temperatura pade pod 0°C in na tej ravni vztraja več dni, bodo kumare ovenele.
Kumare imajo rade vlago, zato je za njihovo rast potrebna vlažnost tal med 70 - 100%, pa tudi 70 - 90% relativna zračna vlaga.
Čas sajenja
Idealen čas za sajenje kumar je odvisen od območja, na katerem so posajene, na splošno pa imajo kumare raje toplo, vlažno podnebje in dobro odcedna tla. V večini območij je kumare najbolje saditi, ko mine nevarnost pozebe in se zemlja segreje na okoli 15 - 18°C. V hladnejših predelih jih sadimo pozno spomladi ali zgodaj poleti, v toplejših pa lahko kumare posadimo že prej. Pomembno jim je tudi zagotoviti prostor z dovolj sonca in vode.
Kolobarjenje
Kumare so občutljive na kulture, ki so rasle na istih tleh pred njimi, saj se lahko okužijo z enakimi boleznimi kot nekatere druge kulture, zato je pomembno, da se rastlinam iz družine bučevk izogibamo kot predkulturam kumari. Predvsem pa se je potrebno izogibati krompirju in paradižniku, saj ju napadajo isti virusi kot kumare, pa tudi kapusnicam, kot so brokoli, cvetača, ohrovt, zelje, brstični ohrovt, listnati ohrovt, repa, redkev in gorjušica, saj lahko herbicidi ostanejo v zemlji in uničijo kumare. Sočasno s kumarami lahko sadimo koruzo, saj, če jo posadimo med vrstami kumar, poskrbimo za naravno zaščito pred vetrom, kar bo ugodno vplivalo na razvoj kumar.
Koper je priljubljena aromatična rastlina za sajenje na vrtu, saj privablja koristne žuželke, kot so opraševalci in parazitske ose, ki pomagajo pri opraševanju kumar in zmanjšajo prisotnost drugih vrtnih škodljivcev. Mnogi vrtnarji verjamejo, da koper izboljša tudi okus zrelih kumar. Vendar pa je potrebna previdnost z drugimi dišavnicami, kot so žajbelj, koromač in meta, saj imajo zelo močan vonj in okus ter lahko vplivajo na okus kumar.
Metuljnice (grah, leča, čičerika, bob, soja, stročji fižol) so odlična izbira za gojenje s kumarami, saj v tla vnašajo prepotreben dušik.
Ognjič in velika kapucinka sta najbolj priljubljeni spremljevalni rastlini, saj odganjata najrazličnejše škodljivce, vključno z listnimi ušmi, ki so pogosto prisotne na listih kumar.
Glede na to, da imajo kumare eno veliko glavno korenino, medtem ko ostale korenine ostanejo tanke in plitve, to ne bo oviralo rasti korenaste zelenjave, kot sta korenje in pastinak, saj raste korenasta zelenjava predvsem pod zemljo in bo izkoristila prostor, ki kumare ne potrebujejo.
Podobno kot koruzna stebla lahko tudi sončnična stebla uporabimo kot naravno oporo (rešetko) za gojenje in plezanje kumar, kar je tudi odličen način, da na vrtu prihranimo prostor in povečamo učinkovitost vrta.
Faza mirovanja
Kumare so enoletne rastline, ki nimajo prave faze mirovanja. V razvoju rastline pa vseeno obstajajo različne faze, kot so kalitev semen, rast in razvoj listov, cvetenje in plodovi in vsaka faza ima svoje posebne pogoje za rast in razvoj.
Sajenje
Kumare lahko posejemo ali posadimo sadike, ne glede na izbiro pa je pomembno, da izberete zaščiten prostor, ki ni izpostavljen močnim vetrom. Poleg tega je potrebno s sajenjem kumar počakati, da mine nevarnost pozebe in da se zemlja segreje na temperaturo okoli 18°C.
Sejanje
Setev kumar ponavadi začnemo s pripravo tal. Tla naj bodo zračna, bogata s hranilnimi snovmi in z optimalno pH vrednostjo za kumare (med 6,0 in 7,0). Po pripravi tal je potrebno seme kumar posejati na vrt ali v posode.
Pred setvijo na vrtu je potrebno v zemljo narediti plitke brazde, nato pa v brazde na razdalji približno 10 cm odlagamo semena, ki jih prekrijemo z zemljo. Če semena sadimo v posode, posode najprej napolnimo s kvalitetnim substratom in naredimo majhne vdolbine za semena, ki jih položimo vanje in prekrijemo z malo substrata.
Po setvi je potrebno semena dobro zaliti, da vzklijejo. Optimalna temperatura za kalitev semen kumar je med 20 in 30°C. Ko semena vzklijejo, sadike razredčimo tako, da na vsakih 30 cm ostane le ena sadika.
Po redčenju jih ponovno redno zalivamo, ker so kumare zelo občutljive na pomanjkanje vlage v tleh. Rastline je potrebno tudi redno dognojevati, da jim zagotovimo dovolj hranilnih snovi. Med rastjo kumar morate biti pozorni tudi na škodljivce in bolezni, ki lahko prizadenejo rastlino. Če se pojavijo, jih je potrebno čim prej odstraniti. Ko rastline začnejo cveteti, je potrebno plodove redno pobirati. Pravilno pobiranje kumar bo spodbudilo rastline k tvorbi novih plodov in podaljšalo obdobje spravila pridelka.
Sajenje sadik
Postopek sajenja sadik kumar se začne s pripravo tal. Najbolje je, da uporabite ohlapen, dobro odceden in hranljiv substrat. Tla je potrebno pripraviti nekaj tednov pred sajenjem, da se lahko gnojilo dobro razgradi. Nato je potrebno narediti brazde ali jamice na razdalji 50 - 70 cm. Globina jamice naj bo približno 10 - 15 cm, širina pa zadostna, da lahko vanjo postavimo celotno sadiko.
Sadike kumar je potrebno pred sajenjem pripraviti. Če sadiko gojimo v posodi, jo nežno odstranimo iz nje, če pa jo gojimo v substratu, jo previdno ločimo od ostalih sadik. Sadiko zatem postavimo v jamico, ki jo napolnimo z zemljo in močno potlačimo.
Po sajenju je potrebno sadiko dobro zaliti. Prvo zalivanje naj bo obilno, da se sadika dobro oprime v zemlji. Po tem mora biti zalivanje redno in zmerno, da ohranimo vlažnost tal, pa tudi da se izognemo prekomerni količini vode, ki lahko povzroči gnitje korenin.
Med rastjo sadike je potrebno skrbeti za plevel in ga redno odstranjevati, sadiko pa enkrat do dvakrat mesečno dognojiti, da ji zagotovimo zadostno količino hranilnih snovi. Po nekaj tednih naj bi se sadika dobro ukoreninila in začela rasti. Paziti je potrebno tudi na visoko vlažnost zraka in uporabljati mreže ali druge materiale za zaščito pred neposredno sončno svetlobo.
Ko kumare začnejo zoreti, jih je potrebno redno trgati, da spodbudimo nadaljnje cvetenje in rast novih plodov. Kumare naj bi bile, v odvisnosti od sorte, pripravljene za pobiranje po 50 do 70 dneh od sajenja.
Gojenje na vrtu
Kumare lahko posadimo na vrt konec aprila kot glavni posevek ali junija kot stranski posevek. Priprava tal obsega prekopavanje vrst v razmiku 80 - 100 cm in sajenje na razdalji 20 - 30 cm med vrstami. Najvarnejša tehnika sajenja je ob opori, ki jo sestavljajo 2 m visoki stebri, povezani z žico, med katerimi so napeljane vrvi ali mreža. Rastline bodo plezale po vrveh ali mreži, kar nam omogoči enostaven dostop do plodov in zmanjšuje težave z boleznimi.
Če metode sajenja ob opori ni mogoče uporabiti, priporočamo sajenje na črno polietilensko folijo. Pokrivanje tal s folijo hitreje ogreje tla, pospeši kalitev kumar in prepreči rast plevela. Vendar pa ta način zahteva več vlaganj na začetku pridelave, težavno pa je tudi odlaganje same folije po pobiranju pridelka.
Gojenje v rastlinjaku
Gojenje kumar v rastlinjakih je lahko odlična možnost za tiste, ki jih želijo gojiti vse leto ali na območjih s hladnim oz. nepredvidljivim podnebjem. Za uspešno pridelavo v rastlinjaku je pomembno zagotoviti ustrezne pogoje. Za gojenje kumar v rastlinjaku je temperatura ključnega pomena. Optimalna temperatura za rast in razvoj kumar je med 25 in 30°C, medtem ko lahko temperature pod 15°C ali nad 35°C negativno vplivajo na rast rastlin. Zato je potrebno v rastlinjaku zagotoviti ustrezno temperaturo s klimatskimi napravami, ventilatorji ali odprtinami za naravno prezračevanje.
Gojenje kumar zahteva tudi dobro hidracijo, zato je potrebno poskrbeti za namakalni sistem, ki bo zagotavljal redno in enakomerno oskrbo z vodo in hranilnimi snovmi. Priporočljiva je uporaba kapljičnega namakanja, ki omogoča natančno odmerjanje vode in hranilnih snovi za posamezno rastlino.
Poleg tega gojenje kumar v rastlinjaku zahteva tudi dobro odcedno zemljo, bogato s hranilnimi snovmi, kot so dušik, fosfor in kalij. Tla morajo biti rahla, da omogočajo dober pretok zraka in vode skozi korenine, nevtralen pH pa bo preprečil nastanek kislih tal.
Gojenje v posodah
Postopek gojenja kumar v posodah se začne z izbiro prave posode. Idealna posoda naj bo dovolj velika, da bo imela sadika dovolj prostora za rast korenin, vendar ne prevelika, da se izognete preveliki količini vode. Prav tako je potrebno zagotoviti dobro drenažo, da preprečimo zadrževanje odvečne vode.
Po izbiri posode je potrebno pripraviti substrat, najbolje kakovosten substrat za gojenje vrtnin, ki vsebuje dovolj hranilnih snovi za rast kumar. Tla lahko izboljšamo z dodajanjem komposta ali drugih gnojil. Sadike kumar posadimo v posodo, da imajo dovolj prostora za rast korenin. Potrebno je paziti, da je sadika dovolj močno pritrjena v zemljo in da ni posajena pregloboko.
Sadiko je potrebno po sajenju dobro zaliti. Prvo zalivanje naj bo obilno, da se sadika dobro oprime v zemlji. Po tem mora biti zalivanje redno in zmerno, da se ohrani vlažnost tal, pa tudi da se izognemo prekomerni količini vode, ki lahko povzroči gnitje korenin.
Med rastjo je potrebno kumare enkrat do dvakrat mesečno gnojiti, da jim zagotovimo zadostno količino hranilnih snovi, po nekaj tednih pa se bo rastlina ukoreninila in začela rasti.
Ko kumare začnejo zoreti, jih je potrebno redno trgati, da spodbudimo nadaljnje cvetenje in rast novih plodov. V odvisnosti od sorte naj bi bile kumare pripravljene za pobiranje 50 - 70 dni po sajenju. Pomembno je, da se zemlja v posodi ne izsuši, pa tudi, da ni premokra, da se izognemo boleznim korenin in gnitju plodov.
Nega
Vzdrževanje in nega kumar sta ključna za pridelavo zdravega in obilnega pridelka. Redno zalivanje je zelo pomembno za ohranjanje vlage v tleh, zlasti v sušnih obdobjih. Prekomerna vlaga je lahko težavna, zato je pomembno paziti, da tla niso preveč namočena. Kumare imajo rade vlažno, a dobro odcedno zemljo.
Poleg rednega zalivanja je potrebno paziti tudi na gnojenje rastlin. Kumare so hitro rastoče rastline, ki potrebujejo veliko hranilnih snovi, zato je gnojenje najbolje opraviti enkrat na teden ali vsakih deset dni, odvisno od vrste gnojila in specifičnih potreb rastline. Prekomerna uporaba gnojil lahko povzroči tudi ožig korenin in drastično zmanjšanje pridelka, zato je pomembno upoštevati navodila za uporabo.
Potrebno tudi spremljati stanje rastlin in jih redno pregledovati, da bi pravočasno odkrili bolezni in škodljivce. Če opazite kakršno koli povzročeno škodo ali bolezen, je potrebno izvesti zaščitne ukrepe ali ukrepe za odpravo škode. Kumare je potrebno tudi obrezovati, da zagotovimo dober pretok zraka, zmanjšamo obremenitev stebel in spodbudimo rast novih plodov. Ustrezna nega kumar bo pomagala zagotoviti zdrav in obilen pridelek ter preprečiti nastanek težav in poškodb na rastlinah.
Zalivanje
Za ohranjanje vlage v tleh in zagotavljanje dobrega stanja rastlin je zelo pomembno namakanje kumar. Obstajajo različni načini namakanja, najpogosteje pa se uporabljata nadzemno zalivanje in kapljično namakanje.
Nadzemno zalivanje se najpogosteje uporablja pri manjših vrtovih ali sobnih rastlinah. Ta metoda vključuje enakomerno zalivanje tal okoli rastline z vodo. Idealno je, če je zemlja okoli rastlin vlažna, vendar ne preveč namočena, saj lahko prekomerna vlaga povzroči gnitje korenin in druge težave. Pomembno je paziti, da ne poškropimo listov rastlin, saj lahko vlaga na listih spodbudi razvoj bolezni.
Kapljično namakanje je učinkovitejši način zalivanja kumar, saj zagotavlja enakomerno porazdelitev vode brez nevarnosti prekomerne vlage v tleh. Ta metoda vključuje namestitev kapalk ali namakalnih cevi neposredno v tla pod rastlinami. Kapalke omogočajo kontrolirano dovajanje vode neposredno do korenin rastlin, kar zmanjša izgubo vode z izhlapevanjem in zagotavlja enakomerno zalivanje celotne rastline.
Pri zalivanju kumar je pomembno, da smo pozorni na vremenske razmere in jim prilagodimo zalivanje. V sušnih obdobjih ali vročih dneh rastline kumar potrebujejo več vode, v deževnih obdobjih pa je morda potrebno količino vode zmanjšati. Redno zalivanje kumar zagotavlja zdravo rast rastlin in dober pridelek.
Gnojenje
Gnojenje je pomemben del nege kumar, pravilna uporaba gnojil pa lahko pomembno vpliva na kakovost in številčnost plodov. Pred gnojenjem je potrebno preveriti pH vrednost tal in količino gnojila prilagoditi specifičnim potrebam kumar.
Pri gnojenju kumar uporabljamo različna gnojila, največkrat pa so to organska gnojila, kot so kompost, hlevski gnoj, bio humus in drugi naravni viri hranilnih snovi, pa tudi mineralna gnojila, ki jih lahko kupimo v trgovinah. Mineralna gnojila so lahko v tekoči ali trdni obliki, njihova uporaba pa je odvisna od vrste gnojila in specifičnih potreb rastlin.
Gnojilo najpogosteje uporabljamo enkrat tedensko ali vsakih 10 dni v obdobju rasti. Količina uporabljenega gnojila je odvisna od vrste gnojila in specifičnih potreb rastlin, pravilno količino pa lahko ugotovite po navodilih na embalaži. Prekomerna uporaba gnojila lahko povzroči ožig korenin in drastično zmanjšanje pridelka, zato je pomembno zagotoviti vnos pravilne količine gnojila.
Hkrati z gnojenjem je pomembno spremljati tudi pH vrednost tal in po potrebi prilagoditi količino gnojila. Previsoka pH vrednost lahko onemogoči vsrkavanje hranilnih snovi iz tal, prenizka pH vrednost pa lahko povzroči nepravilen razvoj rastlin in pomanjkanje hranilnih snovi.
Presajanje
V procesu gojenja kumar je presajanje pomembno in ga običajno izvedemo, ko sadike v višino zrastejo približno 10 - 15 cm in razvijejo 2 - 3 pare listov. Pred presajanjem je potrebno pripraviti zemljo in posode za sadike.
Za presajanje kumar pripravimo zemljo, ki ima dobro drenažo in dovolj hranilnih snovi za rastline ter posode za sadike, ki naj bodo dovolj velike, da bodo rastline v njih uspevale do presaditve na vrt. Pred presajanjem je potrebno sadike zaliti, da olajšamo odstranitev iz posode in zmanjšamo stres, ki lahko povzroči poškodbe korenin. Nato jih previdno vzamemo iz posod in presadimo v pripravljene posode ali neposredno na vrt. Sadike sadimo na globino, ki je enaka globini, na kateri so bile v prejšnji posodi ali v substratu.
Po presajanju je potrebno sadike redno zalivati in paziti, da se zemlja ne izsuši. Prav tako je potrebno rastline zaščititi pred premočnim soncem, za zaščito pred škodljivci pa lahko uporabite pokrivalo ali mrežo za zaščito pred škodljivci.
Pomlajevanje
Pomlajevanje kumar je postopek odstranjevanja starih in oslabelih delov rastline z namenom spodbujanja rasti novih poganjkov in plodov, izvaja pa se skozi celotno rastno obdobje kumar, predvsem v obdobjih, ko rastline hitro rastejo in obrodijo veliko plodov. Ta postopek pomaga ohranjati rastlino zdravo in močno ter lahko izboljša kakovost in količino pridelka.
Ko pomlajujete kumare, rastlino najprej preglejte, da poiščete stare in oslabele dele, kot so rumeni ali uveli listi. Te dele nato odrežemo z ostrimi škarjami ali nožem, pri čemer pazimo, da ne poškodujemo preostalega dela rastline. Na potaknjencu je priporočljivo pustiti vsaj en list in en poganjek, da lahko zrastejo novi poganjki.
Pomlajevanje kumar izvajamo redno, na 7 - 10 dni, pri čemer je pomembno, da po vsakem pomlajevanju spremljamo stanje rastline, da ugotovimo, kako hitro si opomore in kako odporna je na stres.
Redčenje
Redčenje kumar je postopek, s katerim rastlini odstranimo odvečne plodove in cvetove, da omogočimo boljšo rast in kvaliteto preostalih plodov. Ta postopek je pomemben, ker lahko presežek plodov preobremeni rastlino in zmanjša kakovost pridelka.
Pred redčenjem kumar je potrebno pregledati rastlino in najti plodove in cvetove, ki so preblizu drug drugemu. Priporočljivo je odstraniti najmanj razvite plodove, pri čemer pazimo, da ne odstranimo prevelikih in dobro razvitih plodov.
Redčenje kumar je potrebno izvajati vso rastno dobo, še posebej, ko rastline postanejo zelo bujne in obrodijo veliko število plodov. Redno redčenje zmanjšuje možnost razvoja bolezni in škodljivcev, zato ga je potrebno izvajati previdno in nežno, da ne poškodujemo rastline. Priporočljivo je, da uporabite sterilizirano orodje, kot so škarje ali nož, da preprečite vnos bakterij v rastlino. Po redčenju je potrebno rastline zaliti, da zmanjšamo stres in spodbudimo rast preostalih plodov.
Obrezovanje
Kumar običajno ne obrezujemo, vendar je v nekaterih primerih obrezovanje lahko koristno za spodbujanje rasti in povečanje pridelka. Obrezovanje običajno opravimo, ko so rastline že dobro razvite in se preveč razvejajo ter razširijo. V tem primeru odstranimo vse stranske poganjke, ki se razvijejo iz glavnega stebla, kar bo rastlini omogočilo, da večino energije usmeri v rast glavnega stebla in nastanek plodov. Prav tako je potrebno redno odstranjevati vse poškodovane ali obolele liste in poganjke, kar bo pomagalo preprečiti širjenje bolezni in škodljivcev.
Obrezovanje je potrebno opraviti previdno in nežno, da ne poškodujemo rastline, priporočljiva pa je uporaba steriliziranih rezil, da preprečimo vnos bakterij v rastlino. Pomembno je omeniti, da obrezovanje ni vedno potrebno in da se nekatere sorte kumar dobro obnesejo tudi brez njega, zato je pomembno preučiti značilnosti sorte, ki jo gojimo.
Zaščita pred vetrom
Kumare so rastline, ki imajo rade toploto in vlago. Ustreza jim lega, kjer so zaščitene pred vetrom. Premočan veter lahko zlomi in ukrivi stebla ter poganjke, pri mladih rastlinah pa lahko povzroči izsušitev tal in same rastline. Če rastlina raste na vetrovnem mestu, jo je priporočljivo zaščititi pred vetrom z namestitvijo zaščitnih ograj ali mreže. Zaščitna ograja je lahko iz lesenih letvic, bambusa ali drugega materiala, ki je odporen proti vetru.
Priprava na naslednjo sezono
S pripravo tal in zemlje za novo sajenje kumar moramo začeti že jeseni in mora potekati čez zimo, da zagotovimo optimalne pogoje za rast in razvoj rastline. Najprej je potrebno odstraniti vse ostanke prejšnje sezone, da preprečimo širjenje bolezni in škodljivcev v tleh, kar vključuje odstranitev vseh preostalih delov kumar ter odstranjevanje plevela in drugih rastlinskih ostankov, ki bi lahko vplivali na rast in razvoj novih rastlin.
Po odstranitvi preostalih rastlin je potrebno opraviti globoko oranje tal, ki bo pripomoglo k razbijanju trde talne grude in izboljšanju drenaže tal. Dodamo lahko tudi kompost ali druga organska gnojila, da izboljšamo sestavo tal in dodamo hranilne snovi, ki jih potrebujejo rastline.
Tla na prostem celo zimo pustimo prekrita ter izpostavljena sončni svetlobi in mrazu. Mraz bo pomagal razbiti trde grude prsti in uničiti nekatere škodljive mikroorganizme, ki bi lahko prizadeli nove rastline. Če pustimo zemljo pokrito, bo vreme omogočilo naravno čiščenje in obogatitev zemlje.
Pred sajenjem novih kumar je potrebno tla testirati, da ugotovimo, katera hranilne snovi so potrebne. Glede na rezultate testa tal bo morda potrebno dodati nekaj gnojil ali drugih hranilnih snovi, da se zagotovijo optimalni pogoji za rast in razvoj rastlin.
Bolezni
Kumare lahko napadejo številne bolezni, med najpogostejšimi pa so kumarna plesen, kumarna pepelovka, gnitje korenin, kumarni mozaik in antraknoza. Da bi preprečili napad teh in drugih bolezni, je pomembno upoštevati dobre prakse gojenja, kot so redno vzdrževanje higiene rastlin in tal, zalivanje rastlin pod listi, izogibanje prekomerni vlagi ter uporaba zdravih semen in zemlje. Če se bolezen pojavi, je najbolje, da se takoj odzovemo in jo ustrezno zdravimo z uporabo fungicidov ali pa z odstranjevanjem okuženih delov rastline.
Kumarna plesen
Kumarna plesen je bolezen, ki lahko prizadene kumare in jo povzroča glivica Pseudoperonospora cubensis. Napade lahko tudi druge rastline iz družine bučevk, kot so buče, bučke, melone in lubenice, pa tudi druge zelenjavne kulture, kot so paradižnik, paprika, jajčevci in krompir.
Bolezen se običajno pojavi v vlažnih in toplih razmerah, simptomi pa vključujejo rjave lise na listih in steblih. Kasneje lahko rastlina izgubi liste, plodovi pa se deformirajo ali propadejo. Uspeva v vlažnem okolju in se lahko širi z dežjem, vetrom in zalivanjem. Eden najboljših načinov za preprečevanje okužbe je zagotoviti dobro kroženje zraka okoli rastlin in preprečiti prekomerno zalivanje.
Če se rastlina okuži, je potrebno takoj ukrepati, da preprečimo nadaljnje širjenje bolezni - odstranimo okužene dele rastline, uporabimo fungicide in vzdržujemo higieno tal in rastlin.
Kumarna pepelovka
Kumarna pepelovka je bolezen, ki jo povzroča glivica Sphaerotheca fuliginea, okuži pa lahko kumare, bučke, paradižnik, papriko, fižol in grah, pa tudi druge rastline, kot so vrtnice in vinska trta. Bolezen se običajno pojavi v suhih in toplih razmerah z nizko vlažnostjo, simptomi pa vključujejo sive ali belkaste lise na listih in steblih, ki se lahko razširijo na plodove. Z napredovanjem bolezni lahko rastlina oslabi, plodovi se skrčijo in so slabše kakovosti. Plesen se razvije na površini rastline, razraste in razširi pa se v sušnih razmerah in ob visokih temperaturah. Plesen zamaši majhne odprtine na listih, ki uravnavajo izmenjavo plinov in vodne pare, kar rastlini oteži dihanje in povzroči izgubo barve, sušenje in odmiranje delov rastline.
Eden najboljših načinov za preprečevanje okužbe je vzdrževanje optimalne zračne vlage okoli rastlin in izogibanje stoječi vodi na listih ter tleh. Prav tako je pomembno vzdrževati higieno rastlin in tal, da preprečimo širjenje glivic. V primeru okužbe lahko škodo zmanjšamo s fungicidom, vendar je okužene dele rastline najbolje takoj odstraniti in sežgati, da preprečimo nadaljnje širjenje bolezni.
Gnitje korenin
Gnitje korenin je bolezen, ki jo povzročajo različni patogeni, vključno z različnimi vrstami glivic in bakterij, za katero je značilno propadanje korenin in podzemnih delov rastline. Glavni simptom te bolezni je sprememba barve in teksture korenin, ki postopoma propadajo in postanejo mehke ter vodene. Rastline z gnilimi koreninami so lahko videti šibke in blede, njihovi listi pa se pogosto skrčijo in posušijo. Običajno se pojavi gnitje korenin pri kumarah, paradižniku, papriki, čebuli, korenju in zelju.
Do gnitja korenin običajno pride v tleh z visoko vlažnostjo in slabim kroženjem zraka, kar ugodno vpliva na razvoj patogena. Zato je pomembno vzdrževati optimalno vlažnost tal in se izogibati zastajanju vode ter redno pregledovati korenine rastlin, da pravočasno opazimo simptome bolezni.
V boju proti gnitju korenin je pomembno izvajati preventivne ukrepe, kot sta zagotavljanje dobre drenažne plasti v tleh in uporaba zdravih semen. Prav tako je priporočljivo kolobarjenje, da preprečimo kopičenje patogenov v tleh. Če opazimo znake bolezni, je potrebno odstraniti in uničiti okužene rastline in tla okoli njih ter razkužiti orodje, ki je bilo v stiku z obolelimi rastlinami. Za zmanjšanje škode zaradi patogenov se lahko uporabijo tudi fungicidi.
Kumarni mozaik
Kumarni mozaik je virusna bolezen, ki napada kumare in druge rastline, kot so paradižnik, paprika in cvetača. Ta virus povzroča značilne deformacije in pege na listih rastlin ter zmanjšuje njihovo kakovost in pridelek. Virus običajno prenašajo žuželke, kot so listne uši, resarji in bele mušice, ki se hranijo z rastlinskimi sokovi in širijo virus z ene rastline na drugo. Prav tako se virus lahko prenaša mehansko, z orodjem, ki je bilo uporabljeno na okuženih rastlinah, ali z rokami ljudi, ki so se dotikali okuženih rastlin.
Simptomi okužbe z virusom so deformirani listi, lise, rumene proge, zaostajanje rasti rastlin, manjši pridelek in slabša kakovost plodov. Bolezni ni mogoče pozdraviti, zato je potrebno okužene rastline odstraniti z vrta, da preprečimo širjenje virusa na druge rastline.
Preventivni ukrepi za boj proti kumarnemu mozaiku, vključujejo redno odstranjevanje plevela in rastlinskih ostankov z vrta, uporabo zdravih semen in rastlin ter uporabo preventivnih sredstev proti žuželkam, ki prenašajo virus. Prav tako je pomembno, da pred delom z rastlinami razkužimo orodje in roke, da zmanjšamo tveganje za mehanski prenos virusa.
Antraknoza
Antraknoza je glivična bolezen, ki povzroča pege na listih, steblih in plodovih rastlin, kot so javor, hrast, leska, paprika, paradižnik in fižol. Pege se običajno pojavijo na spodnji strani listov in so temno rjave ali črne barve. Z napredovanjem bolezni se pege lahko razširijo na celotne liste, stebla in plodove, kar lahko privede do propadanja in sušenja rastline. Antraknoza se običajno pojavi v vlažnih in toplih razmerah in se lahko širi z vodo, vetrom, okuženim semenom ali zemljo. Ko se bolezen pojavi na vrtu, jo je težko nadzorovati in preprečiti.
Da bi preprečili pojav antraknoze na kumarah, je pomembno izvajati preventivne ukrepe, kot so redno zračenje rastlin in vrta za zmanjšanje vlage, izogibanje pregosti zasaditvi, uporaba fungicidov in uporaba zdravih semen. Potrebno se je tudi izogibati zalivanju rastlin nad nivojem listov, rastline pa redno pregledovati in odstranjevati okužene dele, da preprečimo nadaljnje širjenje bolezni.
Škodljivci
Med najpogostejšimi škodljivci, ki napadajo kumare, so polži, krompirjeve bolšice, resarji, listne uši in bele mušice. Škodljivce na kumarah zatiramo z uporabo preventivnih ukrepov, kot so pletje, vzdrževanje čistega vrta in uporaba naravnih ali kemičnih sredstev za zatiranje škodljivcev. Pomembno je spremljati stanje rastlin in hitro ukrepati, če opazimo škodljivca, da preprečimo poškodbe rastlin in ohranimo pridelek.
Polži
Polži so pogosti škodljivci, ki napadajo kumare, solato, ohrovt, blitvo, zelje, brokoli, stročji fižol, bučke, jagodnjak, rdečo peso, korenje, fižol in krompir ter poškodujejo liste in plodove. Običajno napadejo ponoči, napade polžev pa najbolje preprečimo tako, da skrbimo za čistočo vrta in odstranjevanje rastlinskih ostankov, odmrlih listov in starih plodov.
Krompirjeve bolšice
Krompirjeve bolšice so majhne žuželke, ki se prehranjujejo s sokovi kumar, kar lahko povzroči gnilobo in izsušitev rastline. Redno zalivanje in škropljenje rastlin z milnico ali neemovim oljem lahko pomaga pri obvladovanju teh škodljivcev.
Resarji
Resarji so majhne žuželke, ki se prehranjujejo z listi in cvetovi kumar, kar lahko privede do deformacije plodov in zmanjšanja pridelka. Za zatiranje lahko uporabimo kemične insekticide ali naravne repelente, kot so rastlinska olja.
Listne uši
Listne uši so majhne žuželke, ki se prehranjujejo s sokovi kumar, kar lahko povzroči deformacijo listov in plodov, zmanjšanje pridelka in prenos bolezni. Listne uši zatiramo z rednim škropljenjem rastlin z milnico ali neemovim oljem.
Bele mušice
Bele mušice so majhne žuželke, ki se hranijo z rastlinskimi sokovi kumar, jagodnjakov, sliv, jablan, češenj in trte, kar lahko privede do sušenja in propada rastline. Za zatiranje belih mušic se lahko uporabljajo kemični insekticidi ali naravni repelenti kot so rastlinska olja.
Uporaba
Kumara je zelenjava, ki jo v kuhinji pogosto uporabljamo za pripravo različnih jedi, kot so solate, sendviči, juhe in omake. Kumare uporabljajo tudi v prehrambni industriji za proizvodnjo konzerv, marinad, omak in sokov. Zaradi vlažilnega in pomirjujočega učinka na kožo kumare pogosto uporabljajo tudi v kozmetični industriji v izdelkih za nego kože in las. V kmetijski panogi se kumare pridelujejo za trg in se uporabljajo tudi za pridelavo semen za nadaljnje gojenje kumar. Kumara ima pomembno vlogo tudi v tradicionalni medicini, kjer se uporablja za zdravljenje različnih zdravstvenih težav, kot so visok krvni tlak, artritis in prebavne težave.
Pobiranje
Pri gojenju kumar je njihovo pobiranje pomemben korak, saj lahko vpliva na njihovo kakovost in tržno vrednost. Kumare pobiramo, ko dosežejo želeno velikost in obliko, glede na sorto in rastne razmere pa lahko od pojava prvih cvetov do pobiranja plodov mine 2-3 tedne.
Preden začnemo kumare pobirati, je potrebno preveriti njihovo zrelost. Kumare naj bodo temno zelene barve, brez vidnih znakov rumenih peg ali gnilobe, čvrste na otip, pravilne oblike in velikosti, odvisno od zahtev kupca in trga.
Kumare običajno pobiramo ročno, da ne poškodujemo ploda in rastline. Pobiramo jih zgodaj zjutraj ali pozno popoldan, ko so temperature nižje, da preprečimo pregrevanje plodov in poškodbe rastline.
Kumare pobiramo tako, da plod odrežemo ali odtrgamo od rastline, pri čemer pustimo na plodu kratko steblo, da preprečimo okužbo in podaljšamo rok uporabnosti. Pobrane kumare skrbno sortiramo po velikosti, obliki in kakovosti ter pripravimo za transport ali prodajo na trgu.
Sušenje
Kumar ne moremo sušiti na običajen način, kot druge vrste zelenjave (na primer paradižnik ali papriko). Razlog za to je visoka vsebnost vode v kumarah, ki bi lahko povzročila razvoj plesni, gnilobe ali drugih nezaželenih mikroorganizmov. Obstaja pa način sušenja kumar, ki se uporablja v nekaterih kuhinjah, in sicer je to sušenje kumar izključno v dehidratorju na nizkih temperaturah, s čimer lahko pripravimo hrustljav in osvežujoč zalogaj.
Pred sušenjem kumare najprej narežemo na tanke kolobarje ali trakove in jih v enem sloju razporedimo po pladnjih dehidratorja. Nato dehidrator nastavimo na nizko temperaturo in pustimo v njem nekaj ur, da se kumare posušijo.
Pomembno je vedeti, da tako posušene kumare ne bodo imele enakega okusa kot sveže kumare in bodo zaradi dolgotrajnega sušenja izgubile nekaj svojih hranilnih snovi. Zato se ta metoda običajno uporablja le pri nekaterih posebnih jedeh in je ni mogoče šteti za običajen način sušenja kumar.
Skladiščenje
Skladiščenje je pomembno za ohranjanje kakovosti in svežine nabranih kumar. S pravilnim skladiščenjem lahko kumaram podaljšamo obstojnost, ohranimo njihovo hranilno vrednost in omogočimo večjo tržno vrednost. Pred skladiščenjem je potrebno kumare ustrezno pripraviti, kar vključuje razvrščanje kumar po velikosti, obliki in kakovosti. Poškodovane ali prezrele plodove zavržemo. Kumare nato previdno operemo in osušimo, da preprečimo nastanek plesni in gnilobe.
Kumare lahko potem skladiščimo na več načinov, odvisno od pogojev skladiščenja in vrste kumar. Na sobni temperaturi lahko hranimo kumare le nekaj dni, ker hitro izgubijo svežino in odmrejo. Kumare lahko hranimo v hladilniku pri temperaturi okoli 10 - 12°C, kar lahko podaljša njihov čas skladiščenja na 1 - 2 tedna.
Za daljše skladiščenje lahko kumare hranimo v hladilnici pri temperaturi okoli 7 - 10°C in pri relativni vlažnosti 90 - 95%. V hladilnicah kumare običajno hranimo na policah ali v košarah, kjer spremljamo temperaturo in vlažnost zraka ter redno preverjamo njihovo stanje.
Pomembno je opozoriti, da kumar ne shranjujte skupaj z drugimi vrstami zelenjave ali sadja, saj med skladiščenjem oddajajo etilen, ki lahko pospeši proces zorenja in gnitja drugih vrst zelenjave in sadja.
Ozimnica
Kulinarika
Kumara je zelenjava, ki je izjemno priljubljena v kulinariki zaradi osvežujočega in nizkokaloričnega okusa ter visoke vsebnosti vode in vitaminov. Kumare najpogosteje uporabljamo surove, sveže in narezane na kolobarje ali kocke za pripravo različnih solat, sendvičev in omak. Pogosto se uporabljajo tudi za pripravo juh in gaspača, tradicionalne španske hladne juhe iz paradižnikov, kumar in druge zelenjave. Ponekod kumare konzervirajo v kisli marinadi in jih uporabljajo kot dodatek k različnim jedem. Kumara je zaradi svojega osvežilnega okusa in zdravih lastnosti tudi priljubljena sestavina smutijev, sokov in pijač.
Kozmetika
Kumare zaradi njihovih vlažilnih, protivnetnih in pomirjujočih lastnosti pogosto uporabljajo v kozmetični industriji, zlasti v izdelkih za nego kože. Eden najpogostejših načinov uporabe kumar v kozmetični industriji je v obliki svežega soka ali izvlečka iz kumar, ki se uporablja v izdelkih za nego obraza. Lahko se uporablja tudi kot naravni tonik za kožo obraza, saj pomaga zmanjšati pore, gladi in vlaži kožo ali pa se uporabi v naravnih gelih in kremah za kožo, ki imajo pomirjujoče lastnosti in pomirijo razdraženo kožo.
Kumare uporabljajo tudi v izdelkih za nego las, predvsem za nego suhih in poškodovanih las. Kumaro lahko uporabite v obliki olja, izvlečka ali soka, ki ga nanesete na lase, da jih navlažite in zaščitite pred poškodbami. Priljubljene so tudi v izdelkih za nego oči, kot so vlažilne kreme in geli za zmanjšanje temnih kolobarjev in zabuhlosti okrog oči. Izvlečki kumar vsebujejo vitamine, minerale in antioksidante, ki pomagajo zmanjšati otekline in izboljšajo prekrvavitev okrog oči.
Medicina
V tradicionalni medicini kumare že dolgo uporabljajo zaradi njihovih zdravilnih lastnosti. Eden od načinov uporabe kumar je kot naravni diuretik, kar pomeni, da pomagajo spodbuditi izločanje odvečne tekočine iz telesa. Zato jih lahko uporabljamo pri zdravljenju edemov, visokega krvnega tlaka in drugih težav, povezanih z nabiranjem odvečne tekočine v telesu.
Kumare imajo tudi protivnetne lastnosti, zaradi česar so uporabne pri zdravljenju bolezni, kot so artritis, protin in druge težave s sklepi. Prav tako so bogate z antioksidanti, zaradi česar so uporabne pri preprečevanju oksidativnega stresa in z njim povezanih bolezni. Sok iz kumar se uporablja tudi pri zdravljenju kožnih težav, kot so opekline, piki žuželk, izpuščaji in drugi povzročitelji razdražene kože. Kumare se uporabljajo v obliki obkladkov, ki se nanesejo na prizadeta področja kože za lajšanje vnetja in zmanjšanje draženja.
V nekaterih delih sveta se kumare v tradicionalni medicini uporabljajo za zdravljenje prebavnih težav, kot so napenjanje, zaprtje in želodčne težave. Poleg tega se kumare v nekaterih kulturah uporabljajo kot naravni afrodiziak in za izboljšanje moške plodnosti.
Zanimivosti
Kumare so imele v zgodovini nekaterih držav in kultur pomembno vlogo. Tako so na primer v Starem Rimu kumare uporabljali za zdravljenje oteklin in bolečin v sklepih, na Kitajskem pa so bile priljubljene med kitajskimi cesarji, ki so verjeli, da jim kumare pomagajo ohranjati mladost in vitalnost.
Nekatere vrste kumar gojijo izključno za razstave in tekmovanja, zrastejo pa lahko tudi do dolžine 1 m. Te velikanske kumare so pogosto del letnih razstav v mnogih državah, nekateri pridelovalci pa celo uporabljajo posebne tehnike gojenja, da dosežejo največjo možno velikost kumar.
Foto: Timpik / Pixabay
Dodaj odgovor