Pasijonka (lat. Passiflora) je zelnata rastlinska vrsta iz družine pasijonkovk, ki je razširjena po tropskih gozdovih in puščavah, zato njene vrste ne rastejo naravno na našem področju. Večinoma so to nizki grmi ali enoletne cvetlice, nekatere vrste pa lahko zrastejo tudi nekaj metrov v višino. Med bolj znanimi vrstami sta marakuja in pasijonka.
Pasijonka je dobila ime po latinski besedi passio, kar pomeni trpljenje in označuje Jezusovo trpljenje ali krono ter besede flos, kar pomeni cvet. Pri nas pasijonko imenujejo tudi Kristusov cvet, mučenica ali trpljenka.
Pasijonka je najpogosteje trajnica in plezalka, čeprav lahko raste tudi v obliki grma. Zelo je močna in se vzpenja s pomočjo vitic, ki rastejo v zalistju. Korenine so široke in razvejane ter omogočajo rastlini, da se razvije. Steblo je temno zelene barve, obraslo z drobnimi dlačicami in zelo prilagodljivo. Zraste lahko do več metrov in obraste nekaj kvadratnih metrov površine. Listi so razdeljeni na tri dele, zelo razčlenjeni in na vrhu nazobčani.
Rastlina cveti od junija do septembra, cvetovi so veliki okoli 6 cm in zelo nenavadnih oblik. Najpogosteje so v obliki krone in razdeljeni na dele z vijolično, belo in rumeno barvo. Krona je lahko od svetlo do temno vijolične barve. Cvetovi imajo opojen, eksotičen in zelo privlačen vonj. Plod pasijonke je jagoda v velikosti kokošjega jajca, ki je polna užitnih semen in užitnega sladkega mesa. Povrhnjica je značilne zeleno rumene barve in je zelo nagubana.
Pasijonka je v naših krajih okrasna rastlina, ki jo vzgojimo, da tvori senco ali krasi vrt. Vendar pa je njena uporaba veliko širša, saj se uporablja v okrasnih aranžmajih, v verske namene, pa tudi kot užitna zdravilna rastlina. Čeprav naravno raste v tropskih gozdovih Južne Amerike, jo danes kot dekorativno rastlino vzgajamo tudi v našem prostoru.
Vrste
Trenutno je popisanih več kot 500 vrst pasijonk, čeprav so nekatere vrste sinonimi in se ugotavlja njihova podobnost z že popisanimi vrstami. Poleg tega razvijajo tudi številne hibride, ki se uporabljajo za vzgojo dekorativnih vrst. V nadaljevanju navajamo nekatere najbolj popularne vrste in njihove značilnosti.
Zdravilna pasijonka
Passiflora incarnata - zdravilna pasijonka. Zreli plodovi po okusu in vonju spominjajo na marelico, zato to vrsto imenujejo tudi divja marelica. Ima izrazit vijoličen cvet premera do 5 cm. Vzgajamo jo zaradi okusnih plodov, dišečih cvetov in kot plezalko za prekrivanje neuglednih površin.
Passiflora foetida
Imenujejo jo divja marakuja, saj to pasijonko vzgajajo zaradi užitnih plodov prijetnega okusa. Hitro se širi in lahko vzdržuje, tako da jo na nekaterih področjih štejejo za invazivno vrsto. Znana je tudi po neprijetnem vonju, ki se razvije, ko prelomimo list. Prav tako izloča lepljiv sok, ki privlači žuželke, ki se nanj prilepijo, vendar ni znano, da bi jih tudi prebavila.
Passiflora caerulea
Ta vrsta je komercialno najbolj znana tudi kot modra pasijonka, saj jo največ vzgajajo zaradi velikih belih cvetov z modro krono. Je trajnica in plezalka. Plodove sušimo in lahko iz njih pripravimo čaj. Vzgajamo jo v zaprtih prostorih, lahko pa tudi pri nas na prostem, ker prenese nizke temperature.
Passiflora edulis
Passiflora edulis je bolj znana kot marakuja in so zanjo značilni okusni in dišeči plodovi. Izhaja iz Južne Amerike, kjer je tudi največ komercialno vzgojijo. Zunanjost ploda je svetlo vijolične barve, notranjost pa rumene in sladkega vonja. Cvet je zelo lep in eksotičen. V Paragvaju so jo razglasili za nacionalno rožo.
Passiflora violacea
Passiflora violacea je hibrid dveh vrst pasijonke in je zaradi vijoličnih cvetov ena najbolj priljubljenih in vzgajanih vrst na tem področju. Prenese tudi sušo, vendar ji bolj ustrezajo toplejša področja.
Passiflora guatemalensis
Ta vrsta je pogosta v Mehiki. Priljubljena je zaradi okrasnih cvetov in trpežnosti. Spodnja stran listov je vijolična, cvetovi pa so veliki in bele barve. Plodovi so okrogli in zelene barve.
Passiflora maliformis
To vrsto pasijonke pogosto imenujejo tudi školjkasto jabolko zaradi posebne oblike plodov. Ima intenziven sladek vonj in prijeten okus. Priljubljena je zaradi velikih cvetov, ki imajo skoraj nitaste cvetne liste, progasto obarvane v odtenkih rožnate in vijolične barve.
Gojenje
Pasijonko na našem področju največ vzgajamo kot okrasno rastlino. Čeprav ji bolj ustrezajo toplejša področja, jo lahko v celinskem podnebju vzgajamo v zaprtih prostorih. V nadaljevanju navajamo nasvete, ki vam bodo pri tem pomagali.
Kolobarjenje
Pasijonka je rastlina, ki je vajena tropskih gozdov in prisotnosti drugih rastlin, zato jo lahko kombiniramo tudi z drugimi zelenjavnimi kulturami, da jim tvori senco v vročih sončnih dneh - najpogosteje z zeleno, solato in jajčevcem. Prav tako pomaga pri rasti korenaste zelenjave - krompirja, repe, blitve, čebule ali mlade čebule, pora in korenja.
Zaradi sladkobnega vonja zelo privlači čebele in se lahko pogosto kombinira z drugimi dišečimi rožami, najpogosteje s kapucinkami in sivko. Da se ne bi okužila s podobnimi boleznimi, pasijonke ni priporočljivo saditi na istem mestu kot so predhodno rastli koruza, grah, sirek, okra in batata.
Zalivanje
Pasijonka je tropska rastlina in za pravilen razvoj potrebuje vlažno podlago ter zadosti vode. V času vegetacije jo je potrebno redno zalivati, v primeru daljšega sušnega obdobja pa celo dnevno. Zvečer je potrebno po površini listov pršiti vodo. Za zalivanje uporabljamo postano vodo ali deževnico.
Gnojenje
Pasijonka ima rada tla bogata s hranili in minerali, zato je potrebno gnojilo dodajati med fazami rasti. Pred sajenjem se zemlji doda organsko gnojilo, ki s svojim razpadom obogati in rahlja prst. Po sajenju, spomladi in med vegetacijo je potrebno dodajati umetno mineralno gnojilo, ki se postopno sprošča v zemljo. Za boljše cvetenje in obilje plodov je priporočljivo uporabiti gnojilo na osnovi dušika.
Razmnoževanje
Pasijonko razmnožujemo s semeni ali vegetativno s potaknjenci. Seme naberemo iz zrelih plodov, vendar ga je pred setvijo potrebno pustiti, da fermentira. Po tem ga posušimo in je po stratifikaciji na hladnem pripravljeno za naslednjo setev.
Razmnoževanje s potaknjenci je preprosto in zelo pogosto. Z matične rastline z ostrim steriliziranim nožem odrežemo enoletni mlad poganjek, ki ga nato damo v humusno zemljo, da naredi korenine. Nekatere rastline tvorijo rizome in jih je lažje vzgojiti, če zračne korenine posadimo v zemljo. Pasijonka privlači številne žuželke, ki jo oprašujejo, lahko pa jo opraši tudi veter. Vseeno pa je dokazano, da ročno opraševanje omogoča večje donose.
Presajanje
Če pasijonko vzgajamo v zaprti posodi ima zelo razvejane korenine, ki se hitro širijo in omogočajo rastlini rast v višino s pomočjo vitic. Pri presajanju je pomembno, da glavno korenino v celoti izvlečemo in nato posadimo v zemljo. Presajamo vsaki 2 - 3 leta, odvisno od velikosti posode, v kateri jo vzgajamo. Najboljši indikator, da je rastlino potrebno presaditi je, ko začnejo korenine gledati ven iz posode.
Tla
Pasijonka ima rada humusna in rahla tla bogata z minerali in hranilnimi snovmi. Pri sajenju mlade rastline je najbolje uporabiti mešanico substrata za tropske rastline. Za boljšo rast ga je treba obogatiti z ilovico ali peskom. Pasijonki ustrezajo rahlo kisla ali nevtralna tla. Pomembno je, da so tla brez korenin, zrahljana do globine 40 cm ter dobro drenirana, kar omogoča dober pretok vode.
Podnebje
Čeprav je pasijonka rastlina toplega in vlažnega tropskega podnebja, se je uspešno prilagodila našemu prostoru. V kontinentalnem podnebju se primarno vzgaja kot notranja rastlina ali pa mora biti dobro zaščitena pred nizkimi temperaturami. Lahko jo vzgajamo na polzaprtih ali zaščitenih terasah in v rastlinjakih. Poleti jo je potrebno prestaviti na sončno mesto, pozimi pa v zaprt prostor. Na Primorskem lahko rastlina prezimi tudi na prostem. Slanost je ne moti, potrebno pa jo je zaščititi pred sunki vetra.
Ustreza ji sončna ali pol senčna lega, pri vzgoji pa ji je potrebno zagotoviti oporo, po kateri se lahko vzpenja in širi. Med rastjo spodnji del oleseni in postane težji, zato je pomembno zagotoviti stabilno podporo, da zaradi teže glavni del rastline ne poči.
Sajenje
Čeprav pasijonko najpogosteje kupimo kot odraslo rastlino, se vedno pogosteje zaradi lepih cvetov in sladkih plodov vzgaja tudi samostojno. Pri sajenju ima ta tropska rastlina specifične zahtev, ki jih navajamo v nadaljevanju besedila.
Čas sajenja
Pasijonka je zelo občutljiva na nizke temperature in za optimalno rast potrebuje minimalno temperaturo 20°C. Najpogosteje jo sadimo v maju, da se ukorenini in privadi na mesto rasti. Pri temperaturi -2°C pa cel nadzemni del že zmrzne in si ne opomore več.
Sejanje
Semena pasijonke so zelo čvrsta in jo včasih težje vzgojimo iz semen. Setev je zgodaj spomladi v zaprtih prostorih. Seme mora biti dobro posušeno, pred setvijo pa ga je potrebno podrgniti z brusilnim papirjem, da zmehčamo zelo trdno lupino. 12 ur pred setvijo ga je potrebno namočiti v topli vodi, ki jo je, ko se ohladi, potrebno zamenjati. Semena posejemo plitvo (na globini 2 - 3 cm) v šotno in humusno zemljo. Semena posejemo v ločene posode, ki so globoke minimalno 7 cm. Po setvi semena zalijemo in prostor ogrevamo nad 20°C.
Sajenje sadik
Sajenje sadik je priljubljen način vzgoje na večjih površinah ali v kontinentalnem podnebju. Pomembno je, da je sadika razvila korenine in da je vzgojena v ločeni posodi, zato da se med sajenjem ne poškoduje okoliških korenin. Za vzgojo uporabljamo dve- ali tri-letne sadike, ki jih ročno sadimo v pripravljene sadilne luknje na enaki globini kot je rastlina rasla do sedaj. Pred sajenjem je potrebno postaviti oporne stebre. Sadika naj bo od drugih rastlin oddaljena 4 m.
Gojenje na vrtu
Pasijonko lahko vzgajamo tudi na prostem, vendar jo je potrebno v kontinentalnih delih z ostrejšimi zimami, umakniti v zaprt prostor. Vzgoja na prostem je bolj značilna za mediteransko podnebje in toplejše zime. Pomembno je, da izberemo zatišno lego, raste pa lahko tudi na sončnem ali pol senčnem mestu
Gojenje v rastlinjaku
Hladnejše zime so pomemben razlog, da pasijonko vzgajamo v zaprtem prostoru. Pri vzgoji je potrebno za njen razvoj pustiti dovolj prostora, saj lahko rastlina v 1 letu zraste tudi do 1 m. To rastlini tudi omogoča, da razvije cvetove in plodove. Posoda, v kateri raste, naj ima vsaj 30 cm premera in globine ter oporo za rast in vzpenjanje. Pomembno je zagotoviti minimalno temperaturo 20°C in zadostno količino neposredne svetlobe. Rastline je potrebno zalivati vsaj dvakrat tedensko, za povečanje vlažnosti pa je optimalno zagotoviti pršenje vode. V zaprtih prostorih je potrebno opraševanje izvajati ročno ter med vegetacijskim obdobjem dodajati mineralno gnojilo.
Gojenje v posodah
Vzgoja pasijonke v posodah je pogosta v bolj severnih krajih. V takih pogojih je potrebno zagotoviti čim večjo posodo, da bodo imele korenine dovolj prostora za razvoj. Uporabljamo rahlo, humusno in šotno zemljo, rastlino pa je potrebno gnojiti med poletnimi meseci in rastjo. Oporo je potrebno postaviti izven posode, da je stabilnejša. Rastlino je potrebno redno zalivati, vzdrževati vlažno zemljo in hkrati odvajati presežek vode.
Nega
Pasijonka se zlahka širi in je trajnica, zato je v nekaterih državah štejejo med invazivne vrste. Rastlino je vseeno potrebno negovati in vzdrževati, da bi bili z rezultati vzgoje zadovoljni ter bi imela rastlina veliko cvetov. V nadaljevanju so navedeni nasveti glede nege rastline.
Faza mirovanja
Praviloma pasijonka začne z mirovanjem, ko dozorijo plodovi, kar je odvisno od vrste. V tem obdobju potrebuje zaščiteno mesto, kjer bo prezimila zaščitena pred sunki vetra, mrazom in zmrzaljo. V tem obdobju prenehamo z dohranjevanjem in zmanjšamo zalivanje. V toplejših podnebjih rastlino na prostem pokrijemo z zaščitno prevleko, da jo zaščitimo pred težjimi zunanjimi pogoji.
Vzdrževanje nasada
Vzdrževanje rastline ni zapleteno in zajema odstranjevanje plevela in odcvetelih cvetov ter povezovanja delov rastline. Odstranjevanje plevela je še posebej pomembno dokler so sadike nizke, saj jim s tem omogočimo zadosten pritok zraka in preprečimo širjenje bolezni. Z odstranjevanjem odcvetelih cvetov pomagamo pri nadaljnjem cvetenju rastline in vplivu na razvoj plodov. Če se del rastline odmakne od opore, ga je potrebno privezati, da se cela rastlina ne prevrne.
Redčenje
Pri sajenju je potrebno pustiti tudi do 4 m razmika med rastlinami, da se rastlina pravilno razvije in ji zagotovimo trdno steblo. Rastlino redčimo, če je vzklila na manjši razdalji od priporočene. Preden jo izpulimo, je potrebno zaliti okoliško področje, da se lahko korenine izvlečejo brez puljenja. Ko jo izkopljemo, jo lahko presadimo na želeno mesto.
Obrezovanje
Ko je rastlina odcvetela in obrodila, je potrebno viške rastline porezati, da se bo ponovno začela razvijati. Dvoletne veje je potrebno odvezati z opore in jih odrezati 4 - 5 cm od stebla. Odstraniti je potrebno tudi odcvetele cvetove ter posušene ali poškodovane veje. Ko rastlina oleseni, je potrebno rodne poganjke obrezati, da bo naslednje leto obrodila.
Prvo obrezovanje je potrebno izvesti jeseni, vendar postopno, da rastlina doživi šoka. Ob velikem obrezovanju lahko rastlina izgubi več kot 20 cm višine.
Spomladi, pred vegetacijo je potrebno z vsake veje odrezati nekaj cm, da spodbudimo nadaljnjo rast. Pomembno si je zapomniti, da pasijonka cveti na mladih vejah, tako da če ni pravilno obrezana, obstaja možnost, da bo imela naslednje leto manj cvetov.
Obiranje
Če pasijonko vzgajamo zaradi plodov, jih je možno obrati, ko se barva plodov začne spreminjati z zelene v rumeno in ko postajajo mehkejši. Plodove obiramo ročno, ko dosežejo tehnološko zrelost, kar ni nujno istočasno, zato se jih obira, ko dejansko dozorijo.
Skladiščenje
Sveže plodove lahko do 1 meseca skladiščimo v hladilnikih pri temperaturi okoli 6°C.
Priprava na naslednjo sezono
Pred naslednjo sezono je potrebno rastlino popolnoma očistiti nepotrebnih vej, ki le črpajo energijo in hranilne snovi, saj na ta način zagotovimo, da bo bogato obrodila naslednje leto. Najbolj pomembno je paziti na poganjke, kjer rastejo plodovi ter na zaščito rastline pred hladnim vremenom in težjimi pogoji rasti.
Bolezni
Glavne in najpogostejše bolezni pasijonke so glivične in virusne okužbe, ki lahko rastlino bolj ali manj poškodujejo. Vzrok večine bolezni je bližina drugih rastlin in prenos bolezni. Na našem področju se pojavlja le nekaj bolezni, medtem ko jih je v naravnem tropskem okolju veliko več. V nadaljevanju jih navajamo in opišemo, kako jih odpraviti.
Kumarni mozaik
Kumarni mozaik je bolezen, ki nastane zaradi olesenitve stebla in jo prenašajo uši. Gre za virusno bolezen, katere prvi simptom so belo rumene pege v obliki mozaika na sprednjem delu lista. Na okuženih rastlinah se pojavi večje število manjših deformiranih listov. Okuženi plodovi imajo odebeljeno in deformirano lupino in niso primerni za uživanje. Bolezen je zelo uničujoča in ima dolgoročne posledice. Odpravimo jo z uporabo zdravih sadik, uničenjem korenin, uporabo insekticida in upoštevanjem kolobarjenja.
Gnitje korenin
Gnitje korenin je prav tako virusna bolezen, ki se pojavi v primeru okužbe zemlje ali predolgega zbiranja vode. Prvi simptom je odmiranje delov rastline ali uvelost cele rastline, čeprav je zemlja vlažna. Ko odkopljemo korenine, vidimo spremembo barve in vonja, zato jih je potrebno odstraniti. Da bi se izognili težjim stanjem, je potrebno uporabljati dobro drenirana tla ali posodo.
Uvelost vrež
Uvelost vrež je pogosta bolezen pasijonke iz različnih razlogov. Prvi razlog je slaba lokacija ali okolica za rast, kar se nanaša na pomanjkanje vode ali premrzlo lego. Drugi razlog je lahko glivično obolenje, ki napade mlade poganjke in kasneje povzroči njihovo uvelost. Pogosto je tudi spomladi pri starejših rastlinah, zato je po 5-6 letih optimalno stare sadike zamenjati z novimi.
Škodljivci
Čeprav ima pasijonka v tropskih področjih več naravnih sovražnikov, jih nekaj obstaja tudi na našem področju. Najpogosteje so to škodljivci, ki napadajo tudi druge rastline. V nadaljevanju jih navajamo in kako se boriti proti njim.
Uši
Uši so pogost škodljivec, ki se spomladi hrani s sokovi mladih rastlin. Najpogosteje jih opazimo kot skupek žuželk na mladih steblih. Čeprav same ne povzročijo velike škode, so pogosto prenašalci bolezni in lahko povzročijo kodranje delov rastline in estetske težave. Preženemo jih z uporabo milnice.
Rdeči pajek
Rdeči pajek ni pravi pajek, čeprav ga uvrščamo med pogoste škodljivce, še posebej na hišnih rastlinah. Naredi velike kolonije in po rumenih pegicah na listu opazimo, da se prehranjuje z rastlino. Najboljša rešitev je, da prenesemo rastlino na prosto, saj imajo veliko naravnih sovražnikov, ki se z njimi prehranjujejo.
Eksotični metulji
Čeprav se zelo malo vrst metuljev v našem prostoru aktivno prehranjuje s pasijonko, vseeno obstaja nevarnost. Metulj na rastlini pusti gosenico, ki se prehranjuje z deli rastline in uničuje listje, kar zmanjšuje možnost nadaljnjega razvoja plodov. Ličinke je najbolje odstraniti ročno.
Uporaba
Pasijonka je zelo dekorativna rastlina in se na našem področju najpogosteje uporablja kot pomembna hortikulturna rastlina, čeprav to ni njena edina uporaba. V nadaljevanju navajamo še ostale načine uporabe in pomen pasijonke.
Kulinarika
Določene vrste pasijonke imajo užitne plodove, ki se uporabljajo kot sladko sadje. Najbolj znana je marakuja, ki je sladko tropsko sadje mehke in sluzaste pulpe, ki se uporablja v kompotih in sadnih sokovih. Čeprav lahko jemo tudi sveže, jih najpogosteje predelujemo, saj ima lahko prevelika količina svežih plodov odvajalni učinek.
Kozmetika
Pasijonko uporabljamo za izdelavo krem in kozmetike. Njen najbolj znan učinek je pomirjanje razdražene kože, ohranitev vlage in elastičnosti kože. Najpomembnejši del je hladno stisnjeno olje, ki je zelo cenjena sestavina različne kozmetike.
Medicina
Najbolj znan in priznan učinek pasijonke je pomirjanje. Deluje proti nespečnosti in prebujanju sredi noči, že iz davnine pa se uporablja kot sredstvo za pomiritev po šoku. Po obeh svetovnih vojnah se je uporabljala kot sredstvo za blažitev posledic posttravmatskega sindroma. Uporablja se kot tinktura ali čaj iz posušenih listov. Čaj je zelo učinkovit tudi za uravnavanje hormonskih sprememb med menopavzo. Kapljice tinkture se uporabljajo pri nespečnosti ali prebujanju sredi noči.
Pasijonka je odlična pri zdravljenju psihičnih težav, ker nima stranskih učinkov kot druga zdravila (npr. šentjanževko lahko jemljemo v večjih količinah tudi z drugimi zdravili).
Zanimivosti
Pasijonka je tropska rastlina, ki izvira iz Južne Amerike. V 17. stoletju so jo kolonizatorji prinesli v Evropo, še posebej pa je bila pomembna zaradi povezave s Kristusovo krono. Danes se uporablja v prehrani samo Passiflora edulis, vse ostale vrste pa vzgajajo kot dekorativne rastline ali za pripravo olja.
Zanimivo je, da čeprav so pasijonke zelo razširjene in močne rastline, ki se vzgajajo tudi v komercialne namene, je 27 vrst na seznamu zaščitenih rastlin.
Njen cvet je izrazito dekorativen, zato ne preseneča, da se je pri nekaterih manjših plemenih uporabljal kot okrasje ter da je pri mnogih plemenih in državicah znotraj pragozda razglašen za nacionalno rožo.
Foto: MabelAmber / Pixabay
Dodaj odgovor