Solata (lat. Lactuca sativa L.) ali zelena solata je listna zelenjava, ki jo uvrščamo v družino nebinovk (Asteraceae, alt. Compositae). Pretežno jo vzgajamo zaradi listov, ki se uporabljajo v prehrani, najpogosteje termično neobdelani.
To enoletno rastlino uporabljajo skoraj po celem svetu, po poreklu pa je iz zahodne Azije in vzhodne Afrike. Znano je namreč, da se v Egiptu solato uporablja že 2.500 let. Predvidevajo, da je prišla ravno iz Egipta v antično Grčijo in rimsko cesarstvo, nato pa tudi v Srednjo Evropo. V zapisih je glavnata solata prvič omenjena v 16. stoletju.
Zelena solata raste v glavah, tako da iz glavne korenine, ki raste v površinski plasti tal, z vsake strani poženejo korenine prvega in drugega reda, ki se nato širijo tudi na nadzemnem delu rastline. V odvisnosti od vrste solate so listi lahko ovalni, okrogli, nazobčani,…
Cvetno steblo je razvejano z rumenimi cvetovi, seme je drobno. Seme obdrži kaljivost 4 - 5 let, solato pa lahko vzgojimo tudi iz sadik.
Sestavlja jo okoli 94% vode, 2% sladkorja, 1,2% proteinov. Bogata je z vitamini C, B1 in B2, s kalijem, železom, fosforjem in drugimi mineralnimi snovmi.
Sorodniki
Vrste
Po svetu danes vzgajajo več kot 200 kultiviranih sort solate, na našem področju pa prevladuje glavnata solata s svojima dvema kultivarjema, maslenko in kristalko. Glede na čas vzgoje in rasti pa delimo sorte na zgodnje in pozne poletne sorte ter zimske sorte.
Glavnata solata znižuje krvni tlak ter koristno vpliva na delovanje ledvic in srca. Zanjo je značilno, da med rastjo zunanji listi ščitijo notranje, zato so ti bolj blagega okusa in rumene barve. Solato z gladkimi in nežnimi ovalnimi listi in manjšimi glavami imenujemo maslenka. Solato, ki ima nagubane liste, nazobčane robove in poudarjene listne žile, pa kristalka.
Maslenka
Maslenka (Butterhead Type) je priljubljena zaradi svojih mesnatih, mehkih in sočnih listov. Je svetlo zelene barve, glave so lepe in velike. Okus je blag in svež. Maslenka je izjemno občutljiva in jo je potrebno uporabiti takoj, ko smo jo nabrali.
Pri vzgoji na prostem lahko doseže težo do 500 g, v rastlinjaku pa 100 g. Glede na dolžino vegetacije in čas do tehnološke zrelosti delimo kultivarje, ki jih vzgajamo na prostem na spomladanske, poletne in jesenske, v rastlinjaku pa na jesenske, zimske in zgodnje spomladanske.
Majska kraljica
Majska kraljica je ena izmed vrst zelene solate iz skupine zgodnjih poletnih sort tipa maslenka. Prepoznavna je po listih z rdečimi pegami, glavice pa so srednje velikosti do 120 g teže.
Navadni motovilec
Navadni motovilec (lat.Valerianella locusta) je še ena poletna solata tipa maslenka, za katero so značilni svetleči zeleni listi gladkih in valovitih robov. Zelo dobro prenaša težja tla in visoke temperature.
Nansen
Nansen sodi med zimske sorte tipa maslenka in je zelo odporna na nizke temperature.
Malika
Malika je srednje zgodnja sorta maslenka. Na prostem jo vzgajamo od pomladi do jeseni, v rastlinjaku pa ob kontrolirani temperaturi zraka tudi pozimi. Listi so od zelene do temno zelene barve z mehurjasto površino.
Armore
Amore prav tako sodi med maslenke. Sorta je odporna na visoke temperature in jo lahko vzgajamo celo leto. Odporna je tudi na virus solatnega mozaika. Ima velike glavice (okoli 450 g). in je priljubljena za vzgojo.
Kristalka
Kristalka (Iceberg, Crisphead) ima krhke liste temno zelene, srednje zelene in rumeno zelene barve z rdečkastimi robovi. Glavice so kompaktne, lahko so okrogle ali ovalne. Glavice lahko dosežejo težo do 1 kg.
Ljubljansko ledenko prištevamo v skupino letnih tipov solate kristalka. Ima okroglo in čvrsto srednje veliko glavico. Listi so svetlo rumene barve z valovitim robom in rahlo nagubani.
Masaida
Masaida je rumena solata kristalka, ki jo pretežno vzgajamo spomladi in poleti, v sredozemskem podnebju pa tudi celo leto.
Adela
Sorta je odporna na virus solatnega mozaika in Bremijo NL 1-16, zato je zelo primerna za vzgojo. Svetlo zelene glavice tehtajo več kot 600 g.
Edurne
Edurne je rumena kristalka, ki je prav tako kot Adele odporna na virus solatnega mozaika in Bremijo NL 1-16.
Batavija
Batavija je vrsta glavnate solate, ki se po lastnostih uvršča med kristalke in maslenke. Ima manjše in nežnejše glavice od kristalke ter je tudi manj nagubana.
Izmed 200 vrst zelenih solat bomo navedli še sorto Funly, ki je ena izmed najbolj iskanih solat tipa batavija. Vzgajamo jo lahko poleti in jeseni, v Sredozemlju pa tudi pozimi.
Gojenje
Zelena solata je rastlinska vrsta, ki ji ustreza hladnejše vreme in jo je najbolje vzgajati spomladi in jeseni. Seme začne kaliti pri temperaturi 4°C, idealna temperatura za klitje in rast pa je 16-18°C. Za vzgojo kvalitetne solate morate najti prostor, kjer je vsaj 6 - 8 ur neposredne sončne svetlobe dnevno.
Kolobarjenje
Ob solati je najbolje vzgajati šparglje, ki zrastejo visoko in razširijo liste kot praprot, tako da lahko nudijo senco solati, če ima preveč popoldanskega sonca ali če začenja veneti.
Zaradi plitvih korenin so dobri sosedi solate tudi pastinak, rdeča pesa, čebula, mlada čebula, šalotka in korenje, ker omogočajo solati kvaliteten razvoj korenin.
Krebuljica in ognjič sta odlična repelenta proti polžem, ki napadajo solato ter jih bosta uspešno odvračala od vaše solate.
Drobnjak, repa in česen delujejo kot "zaščitne rastline" proti listnim ušem. Aromatične rastline, kot so koriander, meta in žajbelj pa odganjajo škodljive ter privlačijo koristne žuželke.
Zalivanje
Solata potrebuje vlažna in humusna tla, bogata z organskimi snovmi. Med vzgojo potrebuje veliko vlage - 15 l/m2 dvakrat tedensko. Priporočamo zalivanje ob oblačnem vremenu, nikakor pa ne ob močnem soncu, da ne ožgemo listov.
Gnojenje
Med zalivanjem lahko solato tudi dognojite z mineralnim gnojilom. Rastlina je izjemno občutljiva na visoko koncentracijo soli v tleh, zato so zanjo idealna tla s 6,0 - 6,5 - 7 pH. Zgodaj spomladi lahko tlom pred setvijo dodamo okoli 150 kg/ha mineralnega gnojila, prav tako pa je potrebno dohranjevanje v času rasti solate.
Razmnoževanje
Solato razmnožujemo s semeni, ni pa je potrebno razmnoževati z namenom nadaljnjega sajenja.
Če želite, lahko za razmnoževanje uporabite liste ali stebla. Za razliko od razmnoževanja čebule ali zelene, pa ne boste mogli ponovno vzgojiti cele glavice solate, ampak samo nekaj listov. Solata, ki ponovno zraste iz lista se skodra preden naredi polno glavico.
Del stebla ali list postavite v plitvo posodo z vodo na okensko polico in menjajte vodo v posodi vsakih 1-2 dni. Kmalu boste opazili, da so začele na dnu poganjati korenine. Po 10 - 12 dneh bo solata dosegla svoj maksimum. Če jo pustite rasti še dlje, bo postala zvita in grenka. Kdaj solata doseže točko maksimalne rasti prepoznate po tem, da začnejo listi dobivati modro zeleno barvo in/ali da glavno steblo prerašča navzgor in listi postajajo manj gosti.
Presajanje
Solatne sadike presadimo v nadaljnji fazi rasti, ko bo zelena solata na prostem komaj dobro pogledala iz zemlje. Pri neposredni setvi je pogosto potrebno izvesti še dodatno setev, ki pa ji sledi redčenje nasada, da dobimo želeno pozicioniranje. Pri presajanju pa je potrebno sadike solate samo posaditi v zemljo.
Tla
Tla je potrebno obdelati na globini 20-25 cm. Glede na to, da ima solata plitev koreninski sistem, mineralnih gnojil ni potrebno zaorati, ampak redno zalivanje pripomore, da se gnojila spustijo do ustrezne globine.
Šele jeseni je zaželeno v tla dobro zaorati hlevski gnoj ali zrel kompost. V zaščitenem prostoru obdelava tal ne predstavlja težave, saj je substrat najpogosteje kvaliteten. Na predelih, kjer so zaradi predhodne vzgoje kulture tla postala zbita, je obvezno uporabiti plug in s tem omogočiti rahljanje in zračenje tal do globine 40 cm.
Podnebje
Solata je prilagojena hladnim pogojem, optimalna temperatura za rast je 10 - 15°C. Rastlina cveti in tvori seme pri 20 - 25°C. Zelena solata lahko prenese visoko temperaturo 25 - 30°C le nekaj dni, pa še to le pod pogojem, da so noči hladne.
Svetloba
Solati na prostem v času razvoja listov bolj ustrezajo krajši dnevi in daljše noči. Ko se poleti noči krajšajo, se rastlina osredotoči na tvorbo semen pred zimo.
V zaprtem prostoru je cilj čim dlje časa zadržati rastlino v prvi fazi, kar pomeni, da mora biti več kot polovico dneva v temi.
Sajenje
Glavni pogoj za sajenje solate so kvalitetna tla z veliko humusa, ki dobro zadržujejo vlago. Glede na kratko vegetacijo, je možno imeti letno tudi 2 do 3 pridelke solate. Zeleno solato pogosto vzgajamo tudi kot vmesno kulturo, a ne glede na to, da dobro uspeva več let zaporedno na isti površini, se priporoča vsaj ena predkultura iz druge družine.
Čas sajenja
Solata zraste v 45 - 55 dneh. Optimalni čas za vzgojo solate sta pomlad in jesen, minimalna temperatura za kalitev semen je 2 - 5°C. Temperatura 15 - 20°C je najprimernejša za razvoj solate, saj vzklije v 3 - 5 dneh.
Vzgoja solate v zaprtem prostoru je preprosta in uspešna. Sadike lahko v rastlinjaku presadimo v 20 dneh. Pred klitjem mora biti temperatura 15 - 18°C, po tem pa nekoliko nižje, od 10 - 12°C.
Solato, ki jo posadimo pozno jeseni, lahko poškodujejo sunki burje, zato jo je priporočljivo nabrati pred burjo ali pa nasad zaščititi z agrotekstilom ter jo s tem obdržati v toplem zavetju.
Če se odločimo za spomladansko sajenje, je potrebno upoštevati, da z rastjo temperature solata hitreje raste, kar vpliva na nabiranje. Koristno je tudi vedeti, da solata hitreje vzklije na svetlobi.
Sejanje
Solati, ki jo bomo stalno vzgajali na istem mestu, je potrebno na gredici pripraviti vrste globine 1-2 cm in vanje posejati semena. Ko vzkalijo, rastline redčimo, dokler med njimi ni razmik 20-30 cm, med vrstami pa 30 cm. Rastlinice, ki smo jih zaradi redčenja odstranili, lahko posadimo na drugo gredico ali pa jih zaužijemo. Solato je priporočljivo sejati v nekaj dnevnih razmikih, pomembno pa je upoštevati, da se bodo rastline razvijale hitreje in bolj enakomerno, če jih vzgojimo iz sadik.
Sajenje sadik
Sadike postavimo v vlažno zemljo in jih takoj zalijemo. Sadimo plitvo, do vratu korenin, da solato zaščitimo pred gnitjem. Razmik med sadikami je odvisen od bujnosti vrste in možnosti uporabe mehanizacije. Bolj bujne rastline sadimo na razmaku 20 x 20 cm, če imajo manjšo rozeto pa na medvrstni razdalji 30 - 40 cm in 25 - 35 cm v vrsti.
Gojenje na vrtu
Ne glede na to, ali bomo na vrtu sejali ali sadili solato, mora biti zgornji sloj zemlje zrahljan in zdrobljen. Če pa so tla težja, je potrebno v površinski sloj dodati šoto, da se zadrži vlaga in se izboljša sama struktura tal. Za vzgojo zgodnje solate je priporočljivo uporabljati lažja tla, ki se bodo hitreje segrela. Solata pa je sicer primerna tudi za vzgojo na srednje težkih in dobro strukturiranih tleh.
Gojenje v rastlinjaku
Solato je glede na kratko obdobje vegetacije dokaj enostavno vzgojiti v rastlinjaku, saj jo zlahka vključimo v kolobarjenje znotraj rastlinjaka. Solata nima pretirano velike potrebe po toploti in svetlobi, zato jo lahko uspešno vzgajamo tudi pozimi. V rastlinjaku jo vzgajamo v več turnusih, da čim bolje izkoristimo prostor. Sadike vzgajamo v stisnjenih šotnih kockah ali na plastičnih pladnjih.
Zasajene kocke zalijemo in do kalitve pokrijemo s folijo. Pomembno je, da je temperatura pred kalitvijo 15 - 18°C, po tem pa 10 - 12°C. Zračna vlaga naj bo 60 - 70%. Ob dobrih pogojih lahko sadike presadimo po 20 dneh na sadilni razdalji 15 - 20 cm.
Če želimo solato nabirati v začetku decembra, jo je potrebno posejati okoli 20.okrobra, presaditi pa mesec dni kasneje.
Gojenje v posodah
Solata je preprosta in nezahtevna za vzgojo, zato jo lahko pridelamo tudi izven vrta, na primer v posodah na balkonu. Še več, mestna toplota in zaščita pred mrazom ter vetrom solati idealno ustrezajo. Če solato vzgajamo v mestu, se lahko izognemo tudi številnim boleznim, ki se pogosto pojavljajo na vrtu.
Obstaja tudi posebna vrsta solat, t.im. mikro solate, ki so posebej namenjene vzgoji v posodi. Med njimi je najbolj popularna rukola. Posebnost mikro solat je tudi, da jih ne nabiramo, ampak samo večkrat letno porežemo s škarjami.
Pri vzgoji solate na balkonu je najpomembnejše zalivanje, vzgoja pa se ne razlikuje od vzgoje na vrtu. Ob povečanih temperaturah je potrebno rastlini zagotoviti večjo količino vode od običajne, da jih spodbudimo k bujni rasti in ne k tvorbi semen.
Nega
Zelena solata najbolje uspeva na rahlih, hladnih tleh z dobro drenažo. Če dodamo organske snovi, kot sta kompost ali hlevski gnoj, povečamo drenažo in zagotovimo pomembne hranilne snovi ter s tem izboljšamo pogoje vzgoje solate.
Nabiranje
Solato nabiramo 5 - 10 dni po sajenju. Glavice naberemo šele, ko dosežejo določeno velikost in obliko, če pa jih gojimo komercialno, je čas nabiranja odvisen od povpraševanja in je navadno bolj zgodaj. Zrelost solate ugotovite tako, da se z dlanjo dotaknete vrha glavice, odrežete pa takoj nad prvo zadebelitvijo (obročem). Nabiranje je lahko mehansko ali ročno.
Skladiščenje
Solato lahko 2 - 3 tedne hranimo v hladilniku pri temperaturi 1 - 2°C in relativni zračni vlagi 95 %.
Bolezni
Pri solati se najpogosteje srečamo z belo gnilobo korenin, krompirjevo plesnijo in sivo plesnijo, lahko pa se pojavijo tudi prstanasta listna pegavost (lat. Myscosphaerella brasiciola), pepelovka, rja in druge. Pri zdravljenju bakterijskih bolezni uporabljamo fungicide, vendar je potrebno upoštevati njihovo karenco (čas od uporabe fungicida do dovoljenega nabiranja oz. uživanja).
Bela gniloba
Bela gniloba se pojavi pri vzgoji v rastlinjaku, škodo pa lahko povzroči tudi pri vzgoji na prostem, če ne upoštevamo kolobarjenja. Parazit prodre v korenine rastline in povzroči mehko gnitje rastline. Bolezen lahko nastopi v vseh razvojnih fazah solate, vendar večino rastlin napade pred tehnološko zrelostjo. Vse okužene rastline je potrebno zažgati, po vsakem nabiranju pa pobrati odpadle liste, da se zmanjša možnost okužbe. V borbi proti tej bolezni je pokazala najboljše rezultate sterilizacija z vodno paro.
Krompirjeva plesen
Krompirjeva plesen napade solato, radič in endivijo v vseh razvojnih fazah. Komaj vzkaljene rastline zaradi plesni uvenijo, na razvitih listih pa se pojavljajo poškodbe različnih velikosti. Napadeni deli se obarvajo rumeno ali svetlo zeleno, starejši listi pa potemnijo ali pa se list stanjša, posuši in postane prozoren. Pri preprečevanju bolezni so ključnega pomena kolobarjenje, sterilizacija tal in odstranjevanje okuženih rastlinskih ostankov. V številnih primerih pa je potrebna tudi kemična zaščita.
Siva plesen
Siva plesen se zadržuje na solati, radiču in endiviji v vseh razvojnih fazah ter tudi pri transportu in skladiščenju. Pri starejših rastlinah lahko okužbo prepoznamo po temnih vodenih predelih na obroču ali listih, sčasoma pa postane okuženo področje prevlečeno s sivim micelijem. Najpogosteje napade liste, če pa napade vrat korenin, lahko propade cela rastlina. Sivo plesen lahko uničimo s fungicidoma Kidan in Ronilan.
Škodljivci
Solato napadajo številni škodljivci, med katerimi so najpogostejši listne uši, gosenice in polži.
Listne uši
Listne uši predstavljajo štirikratno grožnjo. Najprej iz rastlinskega tkiva izsesavajo vodo in hranilne snovi, kar povzroči zvijanje listov in odmiranje mladih rastlin. Delujejo tudi kot vektorji virusov in pogosto pomagajo pri vnosu bolezni (npr. mozaik). Na listih kopičijo tudi velike količine medene rose, ki spodbuja rast sajaste plesni.
Ena izmed metod za zatiranje listnih uši je uvajanje ali spodbujanje naravnih plenilcev kot so hrošči, čipkarke, bube, cvetne muhe, parazitske ose in ptice.
Gosenice
Najbolj škodljiva skupina, ki napade solato, je iz družine Lepidoptera (metulji). Vsaka vrsta ima različne prehranske navade z različnimi življenjskimi ciklusi in se prehranjuje na različnih delih solate. Rezultat so luknjasti listi, edina rešitev pa, da najdemo učinkovit insekticid.
Polži
Polži obožujejo nežno mlado zeleno solati in lahko požrešno izbrišejo vsako sled za sadikami, ki smo jih ravnokar posadili. Podnevi se skrivajo med plevelom, ostanki rastlin, kamni, deskami in vsem, kar je blizu zemlje. Zato je pomembno, da vzdržujemo področje okoli poganjkov solate čisto, da preprečimo njihov prihod. Uporabljajte kapljično namakanje, da zmanjšate vlažnost zemlje.
Polži se izogibajo določenim rastlinam (begonija, fuksija, geranija, sivka, rožmarin, žajbelj), tako da pomaga, če jih vključimo v vrste posajene solate ali v bližini.
Uporaba
Solato največ uporabljamo v kulinariki, znana pa je tudi kot herbicid.
Kulinarika
Solata je dietno živilo, kar dokazuje dejstvo, da 100 g solate vsebuje samo 14 kalorij. Poleg številnih vitaminov vsebuje solata tudi limonino in jabolčno kislino, ki vplivata na njen prijeten okus. Grenak okus pa solati dajejo laktucin, laktukopikrin, laktucerol in neolaktucin, ki pospešujejo prebavo in spodbujajo apetit.
Solata je vsestransko živilo, ki se odlično kombinira z različno zelenjavo, omakami, začimbami in mesom. Sveže liste solate lahko na krožniku samostojno prelijemo s preprostimi prelivi, lahko pa so tudi v sendvičih ali kot priloga številnim jedem.
Solata kot herbicid
Zaradi svoje občutljivosti zelena solata ne bo rasla na tleh, v katerih je veliko herbicidov. Ena najpomembnejših in najbolj pozitivnih lastnosti solate je ravno, da ima sposobnost zaznavanja herbicidov v tleh. Znana je kot merilec količine herbicidov, zato jo pridelovalci uporabljajo, da ugotovijo dejansko sestavo herbicidov v tleh, na katerih nameravajo saditi druge kulture.
Zanimivosti
Najstarejši zapis glede solate je v templju v Karnaku. Rimljani so solato kultivirali, stari Egipčani pa so ji pripisovali, da deluje kot afrodiziak.
Znani starogrški zdravnik Hipokrit je solato razdeljeval kot zdravilo, Perzijci pa so jo uporabljali, da so lažje zaspali, kar je na sebi testiral tudi stari rimski zdravnik Galen.
Zgodovina solate ni znana, predvidevajo, da jo je v Novi svet prinesel Krištof Kolumb.
Najbolj znani kultivarji solate so: motovilec, rukola, hrastov list, endivija in radič.
Foto: HolgersFotografie / Pixabay
Dodaj odgovor