Repa (Brassica rapa var. rapa) je dvoletna korenovka iz družine križnic (Brassicaceae), iz katere so najbolj znani predstavniki brokoli, cvetača, brstični ohrovt, koleraba in rukola.
Repa ima pokončno steblo, ki doseže višino do 30 cm. Koren rastline je bele barve, lahko je okrogle ali podolgovate oblike. Barva listov je odvisna od količine sončne svetlobe, zato so lahko zelene, vijolične ali rdeče barve in zbrani v rozeto. V drugem letu rasti se steblo razveji in tako oblikuje izmenično razvrščene liste. Cvetovi repe so v obliki grozdov na vrhu poganjkov. Cvetovi so dvospolni, sestavljeni iz rumenih čašnih in cvetnih listov. Plod se imenuje lusk in vsebuje okrogla rdečkasta semena.
Repa tako kot brokoli in brstični ohrovt vsebuje visok delež hranilnih snovi, ima pa zelo malo kalorij. V prehrani največ uporabljamo koren rastline, hranljivi in užitni pa so tudi listi. Tako kot radič in zelje ima tudi repa grenak okus, ki med toplotno obdelavo izgine.
Repa izvira iz evropskega sredozemskega območja, vendar je razširjena po vsej severni polobli. Rastlino so uporabljali že v rimskem cesarstvu, pred odkritjem krompirja pa je bila repa osnovno živilo.
Sorodniki
Vrste
Obstajajo tri vrste repe. Vrsta Beta vulgaris ssp. Vulgaris, v okviru katere se kot zelenjava uporablja rdeča repa. Znotraj te vrste glede na velikost in obliko ločimo še tri tipe repe: kroglasto repo, podolgovato repo in vmesno repo.
Ostali sorti sta bela sladkorna repa (var. Altissima), ki jo večinoma uporabljajo v proizvodnji sladkorja in krmna repa (var. Alba), ki je razširjena kot krma za živali.
Rdeča repa
Rdečo repo (lat. Beta vulgaris var. rapa forma rubra) poznamo že iz antičnih časov, iz leta 2.000 pred našim štetjem. Uživanje repe je bilo omenjeno že v starih antičnih spisih. Gojimo jo kot dvoletno rastlino in kot že ime pove, je koren skupaj z listi in steblom obarvan rdeče. Listi dosežejo višino 20 cm, cvetovi pa cvetijo v toplih mesecih, od julija do septembra.
Rdeča repa je odlična kot dietna prehrana, saj vsebuje zelo malo kalorij (le 19 kalorij na 100 gramov izdelka). Izmed hranilnih snovi vsebuje največji delež vode (kar 91%), sledijo pa ji vlaknine, beljakovine, ogljikovi hidrati in drugo. V prehrani jo uporabljamo kot živilo, ki se odlično poda k mesnim in slanim jedem. Koren rdeče repe vsebuje spojino betanin, ki se v prehrambni industriji uporablja kot naravno barvilo (E 162). V korenu repe najdemo tudi druge snovi, ki jih uporabljajo v zeliščni medicini in kozmetiki: saponine, antocianine, flavonoide in alantoine (delujejo proti rdečici). Sklepamo lahko, da ima rdeča repa poleg uporabnosti v kulinariki tudi zdravilne lastnosti.
Sladkorna pesa
Sladkorna pesa (lat. Beta vulgaris subsp. vulgaris convar. vulgaris var. altissima) je industrijska rastlina, ki se zaradi visoke vsebnosti saharoze uporablja pri proizvodnji sladkorja. Ima stožčast, bel, mesnati koren s ploščato krono. Rastlino sestavljata koren in rozeta iz srčastih listov. S fotosintezo v listih nastaja sladkor in se nato shranjuje v korenu. Sladkorna pesa je drugi glavni vir svetovne proizvodnje sladkorja. Približno 40% pese postane znani beli sladkor, preostanek pa se uporabi kot melasa, ki se uporablja kot krma za živali, za proizvodnjo alkohola in kvasa.
Sladkorna pesa raste izključno v zmernih pasovih, za razliko od sladkornega trsa, ki raste izključno v tropskih in subtropskih pasovih. Tla morajo vsebovati veliko rastlinskih hranilnih snovi, biti bogata s humusom in morajo zadrževati veliko vlage. Spada v skupino okopavin, ki zahtevajo intenzivno nego in gnojenje, zato pusti tla v dobrem stanju in brez plevela. Zaradi tega je odlična predhodna kultura za večino poljščin, še posebej za strna žita.
Krmna repa
Krmna ali poljska repa (lat. Beta vulgaris subsp. Vulgaris L.) je dvoletna rastlina, ki jo gojimo zaradi mesnatega korena, ki pa je v odvisnosti od sorte lahko zelo različne velikosti, barve in oblike. Vegetativni del se razvije predvsem v prvem letu rasti. Temno zeleni srčasti listi tvorijo rozeto in rastejo vodoravno, da ujamejo čim več svetlobe. Po prvem letu, ko je bila repa izpostavljena mrazu in če nismo pobrali korena iz zemlje, se rozeta spremeni v 50 - 80 cm visoko cvetno steblo, ki nosi majhne, zelene in dvospolne cvetove brez cvetnih listov.
Posevke krmne repe, ki so namenjeni za krmo živali (in ne za pridobivanje semen), gojimo kot enoletnice, tako da moramo korene pred zimo pospraviti, saj ne prenesejo mraza. Krmna repa se uporablja predvsem kot krma rastlinojedih živali, lahko pa se uporablja tudi za krmljenje prašičev. Zaradi visoke vsebnosti sladkorja je krma okusen in dragocen vir energije. Je tudi potencialna rastlina za proizvodnjo biogoriv.
Gojenje
Repo raje gojimo na sončni legi v vlažnih in rodovitnih tleh, uspeva pa tudi v dvignjenih gredah ali posodah. Čeprav lahko zgodnjo setev opravite od pozne zime, je gojenje rastlin lahko težavno, zato za bujno rast semena raje posejte neposredno v zemljo od sredine pomladi dalje.
Tla
Repo posadite na sončni legi. Repa ima rada dobro pripravljena, rodovitna tla, prenese pa tudi srednjo oz. nizko rodovitnost tal. Za pravilen razvoj korenov naj bodo tla brez kamenja in rahla, saj zbitost tal preprečuje kalitev. Prav tako je zelo pomembno, da so tla zračna. Najboljši je pH tal med 6,0 in 7,0. Repa lahko prenese tudi rahlo alkalna tla (7,0+), ne prenese pa tal z nizkim pH (pod 6,0). Če gnojite, bodite previdni z dušikom - presežek bo povzročil veliko zelenja in majhne podzemne korene.
Repa ne uspeva na tleh z živim peskom, na močvirnih tleh, na težkih žilavih in mrzlih tleh. Prav tako repa ne uspeva na vlažnih in premalo zračnih tleh ter na tleh, prekritih s skorjo. Za gojenje repe so neprimerna vsa tla z zastajajočo vodo in prodom v spodnji plasti. Za pridelavo sladkorne pese so najbolj primerna humusna strukturirana tla.
Podnebje
Minimalna temperatura za kalitev repe je 5 - 6°C, najbolj optimalna temperatura pa je 25°C, saj bo pri tej temperaturi kalitev veliko hitrejša.
Čas sajenja
S prvim krogom sajenja repe začnite zgodaj spomladi, takoj ko je zemlja primerna za obdelavo, nato pa zaporedno sadite vsake 2 do 3 tedne do sredine poletja. Zaporedno sajenje je možno, če dnevne temperature ne presežejo 25°C. Če je temperatura tal vsaj 10°C, repa vzkali v 5 - 8 dneh, če pa so tla hladnejša od 10 °C, lahko traja kaljenje 2-3 tedne.
Kolobarjenje
Repe ni priporočljivo gojiti v ozkem kolobarju in kot monokulturo. Da bi se izognili nizkim donosom ter močnim napadom škodljivcev in bolezni, je repo primerno gojiti v kolobarju 4 leta ali več. Priporočene predhodne kulture repi, ki zgodaj zapustijo tla, so: strna žita (pšenica, rž, ječmen in oves), zgodnje okopavine krompir in zrnate stročnice, kot so fižol, grah, stročji fižol in soja (v manjši meri bob, čičerika, leča, volčji bob, rdeča detelja in lucerna). Najbolj pomembno je, da se izogibamo predhodnemu sajenju zelja, zaradi škodljivih herbicidov pa bodite previdni tudi pri koruzi.
Sladkorna pesa je zelo dobra predhodna kultura poljščinam, saj pri njenem gojenju zemljo globoko in dobro obdelamo, pognojimo ter intenzivno negujemo, tako da po zaključenem gojenju tla ostanejo rodovitna in brez plevela.
Pogosto posadimo skupaj korenje in repo, ker korenje zmehča koren repe, kar izboljša njen okus. Čebula repo ščiti pred škodljivci in boleznimi ter pomaga ohranjati površinsko temperaturo tal, redkev pa pomaga ohranjati vlažnost tal, kar repi omogoča boljši razvoj.
Škodljive rastline pa lahko povzročijo težave v tleh, ovirajo rast in razvoj rastlin ter ogrozijo kakovost in produktivnost pridelka. Nekateri primeri škodljivih rastlin so pleveli, ki repi jemljejo hranilne snovi in vodo, škodljive glive, ki se širijo in vplivajo na zdravje rastlin ter invazivne vrste rastlin, ki se hitro širijo in ogrožajo lokalne rastlinske vrste (na primer trpotec in japonska kopriva), rastline, ki proizvajajo strupene snovi oz. so alergeni, kot je bršljan, in rastline, ki prenašajo bolezni, kot je črni ribez.
Faza mirovanja
Repa nima faze mirovanja - je neprekinjena kultura, kar pomeni, da jo gojimo in obrodi skozi vse leto, odvisno od podnebnih razmer in časovnega pasu. Repa lahko raste v različnih pogojih, vključno s hladnejšimi podnebji. Dobro se dobro odziva na redno zalivanje, gnojenje in dognojevanje.
Sajenje
Repa raste hitro in ne bo vam potrebno dolgo čakati, da boste lahko pobrali njene okusne korene. Užitni so tudi njeni zeleni listi, tako da ima repa dvojno možnost uporabe.
Sejanje
Semena lahko posejemo neposredno v zemljo od aprila do julija. Zgodnejši posevki dajejo praviloma večji pridelek.
Semena repe so zelo majhna, zato naredite le 2 cm globok jarek in na vsakih 10 cm položite dve semeni. Pokrijte in dobro zalijte z vodo. Ko so sadike visoke približno 2 cm, odstranimo najšibkejšo sadiko od vsakega para, tako da na vsakih 10 cm ostane ena sadika repe. Repo sejemo v vrste. Če želite obilno zalogo repe, posejte semena vsak mesec, med vrstami pa naj 20 cm razdalje. Za optimalno kalitev poskrbite, da bodo ostala tla vlažna. Semena pred sajenjem za 24 ur namočite v vodi, da pospešite kalitev.
Sajenje sadik
Repo večinoma gojimo iz semen, lahko pa tudi iz sadik.
Repo je priporočljivo takoj posaditi na vrtu, da ne poškodujemo korena, čeprav repa - za razliko od mnogih korenovk - večinoma prenese presajanje, dokler je še mlada. Ker pa je repa odporna na mraz, običajno nima težav z rastjo na prostem.
Gojenje na vrtu
Za gojenje na vrtu so idealna tla, ki niso bila pred kratkim obdelana, saj lahko to povzroči propad korena. Tla morajo biti nevtralna ali rahlo alkalna (PH 6,5 do 7,5), čeprav je repa tolerantna na večino pogojev. Semena repe sejemo od marca do julija. Semena posejte v vrt na globino 1 cm. Razdalja med semeni naj bo 10 cm, med vrstami pa 30 cm. Repa je korenovka in ima raje lahka tla, zato se najbolje obnese, če v tleh ni večjih kamnov. Za zgodnji pridelek izberite sorto, ki je znana po svoji odpornosti.
Na vsako mesto je potrebno posejati po dve semeni in kasneje razredčiti na eno sadiko - porezane sadike so okusne surove v solati.
Gojenje v rastlinjaku
Repo gojimo tudi v rastlinjakih. Semena eno uro pred sajenjem namočimo v cedilu v topli vodi, da so dovolj vlažna. Če sadite v vrste, poskrbite, da bo vsaka vrsta oddaljena približno 4 cm. Semena prekrijemo z 1,5 - 2 cm zemlje. 10-14 dni po pojavu kalčkov sadike razredčite, da bo med njimi razdalja 3 - 4 cm. Tanke rastline bodo po enem mesecu visoke približno 2 cm, med njimi pa pustimo 12 cm prostora.
Da bo repa uspela, morajo biti tla bogata, ilovnata in obogatena s hlevskim ali zelenim gnojem in dušikom. Nikoli ne zmanjšajte količine fosforja ali kalija, ker sta ti hranilni snovi nujni za intenzivno rast korenov. Repa je ljubiteljica kalija. Ciljna raven pH je med 6,5 in 7,5, na sredini med bazičnimi in kislimi tli. Tla morajo biti globoka vsaj 8 cm, da se bo oblikoval koren ustrezne velikosti.
Repo gojite v rastlinjaku z dobro odcedno zemljo in na sončni legi, repi pa ustreza tudi jutranja ali pozno popoldanska senca. Pri idealnih temperaturah v rastlinjaku bo seme na vlažnih in odcednih tleh vzklilo v 5 do 10 dneh.
Gojenje v posodah
Če imate majhen vrt, je repo enostavno gojiti tudi v posodah.
Za gojenje repe v posodi (to je idealno za okrogle sorte, ne pa za podolgovate sorte) izberite posode s premerom 20 cm in globino vsaj 20 cm. Posode rahlo napolnite z večnamenskim kompostom in pustite nekaj komposta tudi pri vrhu. Zemljo rahlo pretresite, da se poleže in jo utrdite s konicami prstov. Seme na tanko posejte po površini in prekrijte z 2 cm komposta. Zemljo zalijte in sadike porežite, ko so visoke približno 2 cm, med njimi pa pustite 12 cm prostora.
Vzdrževanje nasada
Da se rast rastline ne bo zaustavila, redno odstranjujte plevel in sadike dobro zalivajte, še posebej v sušnih obdobjih.
Nega
Izogibajte se izsušitvi tal, saj bodo sicer koreni oleseneli, postali žilavi in izgubili okus. Če pa je oskrba repe z vodo zelo neenakomerna, povzroči razpokanost repe, zato poskušajte ohraniti enakomerno vlažnost tal in jo med dolgotrajnimi sušnimi obdobji zalivajte vsakih 10-14 dni.
Zalivanje
Pri zalivanju repe, bodite pozorni, koliko izsuši tla. Tako kot druga korenasta zelenjava začne tudi repa gniti, če je dlje časa v vlažnih tleh. Po drugi strani pa ne bo dobro rasla, če ne bo dobila dovolj vode. Ker je repa hitro rastoča kultura, je pred sajenjem priporočljivo v zemljo dodati gnojila ali kompost.
Gnojenje
Večina sort repe je pripravljena za pobiranje v približno 2 mesecih, včasih pa celo manj, zato dodajamo hranilne snovi v tla pred sajenjem. Odlično delujejo kompost, dobro pregnit in zrnati gnoj, potrebno je le paziti, da jih dovolj zgodaj vnesete v tla, ki jih pred sajenjem zalijete.
Ko izbirate gnojilo, poiščite takšnega z večjo vsebnostjo fosfatov in kalija ter manj dušika. Bodite pozorni na 3-mestno kodo na embalaži gnojila. Te tri številke označujejo količino dušika, fosfata in kalija v tem gnojilu. Na primer, gnojilo 10-10-10 vsebuje 10% dušika, 10% fosfatov in 10% kalija. Vrečka 5-10-10 bi vsebovala 5% dušika, 10% fosfatov in 10% kalija. Dušik spodbudi rastlino, da tvori več listov, fosfat in kalij pa spodbudita razvoj korenin. Ker je repa korenovka, ki raste pod površjem tal, sta fosfat in kalij primernejša za spodbujanje njene rasti.
Če želite repo gojiti ekološko, so - v odvisnosti od sestave tal- za gojenje repe primerni kompost, dobro odcejen gnoj, kostna moka in lesni pepel, ki jih v tla vnesete pred sajenjem.
Razmnoževanje
Repe ni nujno razmnoževati, razmnoževanje pa lahko izvedemo za zagotovitev neprekinjene pridelave. Repo lahko razmnožujemo s semeni ali delitvijo koreninskega sistema. Če jo razmnožujemo s semeni, jo posejemo spomladi ali zgodaj poleti, običajno v vrste z medsebojno razdaljo 20 cm. Semena na tanko raztresemo in prekrijemo z zemljo ali šoto. Repo lahko razmnožujemo tudi z delitvijo koreninskega sistema, kar je najbolje opraviti jeseni. Dele korenov ločimo in presadimo na novo mesto v vrtu, pri čemer zagotovimo, da vsak del vsebuje del listov in korena. Sadike in kalčke je potrebno ustrezno negovati in med rastjo redno zalivati, da se uspešno ukoreninijo.
Presajanje
Repe, ki je bila posejana neposredno v zemljo, ni potrebno presajati, presajamo le repo v posodah. Običajno jo presajamo spomladi, preden postane koren prevelik za obstoječo posodo. Pomembno je zagotoviti, da med presajanjem ne poškodujemo korena in ustrezno zalijemo po presajanju, s čimer omogočimo dober razvoj korenin. Repa ima rada vlažna, rodovitna tla, zato je pred presajanjem priporočeno v tla dodati organske snovi.
Pomlajevanje
Repe ni potrebno pomlajevati kot cvetočih posevkov, lahko pa to storimo, da ohranimo njeno produktivnost in kakovost plodov. Običajno pomlajujemo zgodaj spomladi, ko se začne stari del rastline šibkeje razvijati. Pomlajevanje lahko izvedemo tako, da stari del rastline porežemo, poganjke, ki so se razvili iz korena, pa pustimo rasti in se razvijejo v nove rastline. Pomlajevanje pomaga tudi pri preprečevanju pojava bolezni in škodljivcev, saj imajo mlajše rastline pogosto močnejšo odpornost od starejših rastlin. Pomlajevanje ne sme biti prepogosto, da rastline ne preobremenimo in da ji ne onemogočimo obroditi kakovostne plodove.
Redčenje
Repo je potrebno redčiti le, če so rastline posajene pregosto, kar lahko ovira njihovo rast in razvoj . Redčenje običajno opravimo zgodaj spomladi, ko rastline začnejo rasti. Rastline preprosto vzamemo iz zemlje in presadimo na drugo mesto. Redčenje tudi pomaga preprečiti širjenje bolezni in škodljivcev, ki se ponavadi širijo v gostih zasaditvah.
Obrezovanje
Redčenje je nujno, ker lahko iz vsakega semena dobimo več sadik. Ko so vršički visoki 8 - 10 cm, sadike razredčimo tako, da so med seboj oddaljene 6 - 8 cm. Liste zmanjšajte ali odrežite. S puljenjem lahko poškodujete korene bližnjih sadik, zato rastlin ne dvigujte, saj lahko po nesreči poškodujete korene, ki jih želite obdržati v tleh.
Zaščita čez zimo
Za sajenje repe tal ni potrebno zaščititi pred mrazom, saj je repa zelo odporna na mraz. Če pa repo sadimo zgodaj spomladi, jo lahko zaščitimo z netkanim materialom, kot je kompost ali slama, ki jo ščiti pred vlago in jo ohranja toplejšo, kar bo pripomoglo k hitrejši rasti rastline in krepitvi korenov. Prav tako lahko tla zaščitimo s folijo ali drugim netkanim materialom, da preprečimo hitro izhlapevanje vlage in tako zagotovimo, da bo imela rastlina dovolj vode za rast in razvoj.
Bolezni
Obstajajo številne bolezni repe, ki lahko povzročijo gospodarsko katastrofo, saj povzročijo nižje donose in zmanjšano kvaliteto repe.
Rastlino napadejo različne glivice in povzročijo ožig na sadikah, cercosporo in ožig. Napadejo listne rozete in povzročajo deformacijo mladih listov, na hrbtni strani pa pogosto naredijo belo oblogo. Bolezni so bolj razširjene pri pridelavi semen.
Listna pegavost
Listna pegavost (lat. Cercospora beticola) je bolezen, ki se v naših krajih pogosto pojavlja. Začne se pojavljati v začetku ali sredini avgusta, včasih pa tudi konec julija. Simptomi bolezni so vidne pikice. Na začetku bolezni jih je malo, kasneje pa se število povečuje, pege se združijo in list odmre. Za bolezen je značilen rdeč rob na zelenem listnem tkivu. Če je napad močan, se pege združijo in se posuši celoten list. Glivica zmanjša presnovo tudi do 2%, donos korenov pa za 10%, zato jo je potrebno zatirati. Pojav pegavosti je odvisen od temperature in vlažnosti. Okužbo zdravimo s kombinacijo fungicidov.
Gniloba pesnega srca
Gniloba pesnega srca (lat. Phoma betae) je bolezen, ki repo prizadene v vseh razvojnih fazah in povzroča različne deformacije obolele rastline. Med kalitvijo povzročijo poleganje poganjkov in mladih rastlin. V poznejši fazi razvoja je okuženih 5 - 7 listov, ki začnejo rumeneti, posledično pa se rastlina posuši. V tej fazi se okuži tudi mladi koren. Sredi poletja se na listih pojavijo značilne svetlo rjave lise, velike približno 1 cm. Zadnja stopnja bolezni je gnitje popolnoma razvitega korena. Oboleli koren porjavi ali počrni, tkivo razpade in nastane mokra trohnoba, ki jo napadejo druge glivice, kar še pospeši propadanje korena. Najpogosteje opazimo gnitje v osrednjem delu korenine. Priporočena zaščitna ukrepa sta setev zdravega semena in uporaba triletnega kolobarja.
Ožig korena
povzročijo glivice, ki živijo v tleh in jih je težko uničiti. Bolezen se pojavi na bolj vlažnih in kislih tleh ob deževni in hladni pomladi. Mladi koreni počrnijo in postanejo tanki kot niti. Bolezen se zelo hitro širi, tako da lahko v kratkem času okuži okoliške rastline. Ožig je viden šele, ko se v rastlini pojavijo plesni in vrzeli. Preventivno delujejo vsi ukrepi, ki spodbujajo močan razvoj mladih rastlin.
Škodljivci
Repo napada več kot 100 vrst škodljivcev, vendar vsi ne povzročijo velike škode, saj je ta odvisna od velikosti populacije škodljivcev in njihove agresivnosti ter razvojne stopnje in odpornosti rastline.
Ogorčice
Ogorčice povzročajo ogromno gospodarsko škodo. Na polju, kjer je velika populacija ogorčic, je potrebno opustiti setev repe za vsaj 8 let in jo nadomestiti z deteljo, nekaterimi metuljnicami, krompirjem ipd. Simptomi bolezni so: nepravilna rast, zunanji listi ponekod ovenijo. Na venenje vpliva sončno vreme. Listi, ki čez dan ovenijo, si ponoči opomorejo. Na stranskih koreninah je veliko število samic ogorčic bele oz. svetlo rjave barve.
Žičniki
Žičniki so ličinke žuželke listnega ščitka. Te žuželke poškodujejo semena takoj po setvi. Število žičnikov, ki povzročajo škodo, je pri sladkorni pesi zaradi redkejše zasaditve rastline nekoliko manj skrb vzbujajoče kot pri drugih posevkih in znaša od 0,5 do 1 žičnika/m2, medtem ko so bili zabeleženi napadi tudi do 40 žičnikov/m2, kar povzroči popoln izpad pridelka. Žuželke se razvijejo v toplih in vlažnih tleh. Škodo povzročajo ličinke, ki dosežejo dolžino 10 - 25 mm. So rjavo rumene barve, imajo valjasto telo in spominjajo na krajše kose žice, po čemer so tudi dobile ime. Ličinke povzročajo največjo škodo pri temperaturi 14 - 17°C.
Repin rilčkar
Repin rilčkar je zelo nevaren škodljivec, saj napade repo v fazi brstenja. Ob pojavu številčne populacije škodljivcev, je potrebno preorati večji del zemlje. Škodo povzroča z grizenjem vzbrstele rastline, zato repa ne bo več rasla. Rilčkar pa se lahko loti tudi listov in jih ob strani obgrize. Škodljivca je potrebno pravočasno opaziti, nadzirati in mu posvetiti pozornost, saj se lahko loti tudi listov tako, da jih grize s strani.
Uporaba
Repa je gomoljna zelenjava, ki vsebuje pomembne hranilne snovi. Študije kažejo, da je koristna pri zniževanju krvnega tlaka, povečanju energije in boju proti vnetjem.
Rdečo repo imenujejo tudi krvna repa. Vsebuje malo natrija in maščob ter je dober vir folatov, s čimer podpira duševno in čustveno zdravje.
Pobiranje
Večina repe dozori v 55 do 70 dneh. Z drugimi besedami, pobiranje načrtujte približno 2 meseca po sajenju. Korene naberite, ko so v velikosti žogice za golf, saj so lahko zelo veliki koreni lahko žilavi in oleseneli. Zemljo okoli repe zrahljajte in jo nežno potegnite iz tal.
Sadike repe razredčite in z njih vzemite semena. Odrežite enega ali dva zrela lista na rastlino, dokler listi niso visoki 6 centimetrov in žilavi (koreni se ne bodo v celoti oblikovale brez zelenja, zato je potrebno pustiti liste za pravilen razvoj korenov).
Sušenje
Sušenje običajno poteka v kontroliranih pogojih, da se zagotovi kakovost posušenega proizvoda. Optimalne temperature sušenja so okoli 50 - 60°C, zračna vlaga v sušilnikih pa mora biti 10 - 15%. Sušenje lahko traja od nekaj ur do nekaj dni, odvisno od velikosti in debeline repe. Pomembno je, da redno nadzirate temperaturo in vlažnost ter menjate kose repe, da zagotovite enakomerno sušenje. Z optimalnimi pogoji sušenja lahko dosežemo sušenje brez izgube kakovosti in barve ter ohranimo hranilne vrednosti repe.
Skladiščenje
Pri shranjevanju repe odrežite liste 2 cm od korenin takoj, ko jih prinesete v hišo. Listi bodo absorbirali vlago iz korenov. Repa ne odrežite. Liste shranite v ločeni plastični vrečki in porabite v dveh dneh. Tudi koreninske čebulice naj bodo v vrečki in jih lahko hranite na hladnem 7 - 10 dni. Kuhano ali konzervirano repo lahko hranite v hladilniku do enega tedna.
Svežo kuhano repo lahko zamrznete do deset mesecev. Pred zamrzovanjem repe ne pozabite spraviti v hermetično zaprte posode ali vrečke. Zamrznemo jo lahko celo ali narezano na kose.
Ozimnica
Kulinarika
Repo je najbolje pripraviti tako, da jo olupimo, narežemo na rezance in kuhamo na pari. Tako jo lahko pripravimo kot solato, enolončnico ali nadev. Iz sveže repe pa je bolje pripraviti solato, saj tako ohrani največ hranilnih snovi. Priprava juhe je še en način uporabe repe, takrat se uporabijo tako korenina kot listi repe.
Ponekod repo postrežejo k mlečnim izdelkom, pri nas pa jo običajno kisamo in uporabimo za ozimnico.
Pri starejši pesi vodi za kuhanje dodajte ščepec sladkorja in soli, da obnovite sladkost in barvo.
Repa ima naravno veliko natrija, zato ji pri kuhanju ni potrebno dodati soli.
Medicina
Repa ima impresiven prehranski profil. Ima nizko vsebnost kalorij, a visoko vsebnost vitaminov in mineralov. Pravzaprav vsebuje skoraj vse vitamine in minerale, ki jih potrebujete. Repa vsebuje tudi anorganske nitrate in pigmente, ki so za zdravje koristne rastlinske spojine.
Študije so pokazale, da lahko repa znatno zniža krvni tlak za do 4-10 mm Hg v obdobju le nekaj ur. Učinkovitejša je za sistolični krvni tlak, to je, ko se vaše srce krči. Učinek je močnejši pri surovi repi kot pri kuhani.
Učinki na znižanje krvnega tlaka so verjetno posledica visoke koncentracije nitratov v repi. V telesu se prehranski nitrati pretvorijo v dušikov oksid, molekulo, ki širi krvne žile in povzroči padec krvnega tlaka.
Številne študije kažejo, da lahko prehranski nitrati iz repe izboljšajo atletsko učinkovitost. Zaradi tega je koristna za športnike. Zdi se, da nitrati vplivajo na telesno zmogljivost z izboljšanjem učinkovitosti mitohondrijev, ki so odgovorni za proizvodnjo energije v vaših celicah.
Prehranske vlaknine so pomembna sestavina zdrave prehrane. Povezane so s številnimi koristmi za zdravje, vključno z izboljšano prebavo. Ena skodelica repe vsebuje 3,4 grama vlaknin, zaradi česar je repa vir vlaknin.
Vlaknine potujejo v debelo črevo, kjer se hranijo s prijaznimi črevesnimi bakterijami. To lahko izboljša prebavo, vzdržuje redno odvajanje blata in prepreči prebavne težave, kot so zaprtje, vnetna črevesna bolezen in divertikulitis.
Zanimivosti
Najstarejše arheološke dokaze, da so repo uporabljali že v pradavnini, so našli na najdiščih iz neolitika. Obstajajo asirska besedila, ki opisujejo, da je repa rasla v visečih vrtovih v Babilonu leta 800 pred našim štetjem. Tega ne moremo dokazati, saj še vedno ne vemo, ali so viseči vrtovi obstajali, lahko pa smo prepričani, da so v Mezopotamiji v tem času poznali repo.
Stari Grki so gojili repo okoli leta 300 pred našim štetjem, vendar niso uporabljali korenov, ampak so uživali le liste. Menili so tudi, da ima repa protivrednost svoje teže v srebru. Hipokrat je uporabljal liste repe za obvezovanje ran. Talmud, napisan v 4. in 5. stoletju, med drugim za daljše življenje svetuje uživanje repe. Rimljani pa so že jedli korene repe, a večinoma v zdravilne namene. Uporabljali so jo kot odvajalo ali za zdravljenje vročine.
Repa je zdravilo za mačka. Betacianin, pigment, ki repi daje barvo, je antioksidant, zato je repa lahko ključna za premagovanje mačka. Betacianin pospešuje razstrupljanje v jetrih, kar vašemu telesu omogoča, da pretvori alkohol v manj škodljivo snov, ki se lahko izloči hitreje kot običajno.
Ena najzgodnejših znanih koristi repe je njena uporaba kot afrodiziak v rimskih časih (morda zato stene v Lupanaru, uradnem bordelu v Pompejih, ki stoji še danes, krasijo slike repe). Repa vsebuje velike količine bora, ki je neposredno povezan s proizvodnjo človeških spolnih hormonov.
Foto: jackmac34 / Pixabay
Dodaj odgovor