Fuksija

Fuksija (lat. Fuchsia x hybrida) je okrasna trajnica iz družine vrbovk (Onagraceae), ki je najbolj razširjena v subtropski Ameriki ter ima več kot 840 vrst, od katerih je najbolj znana fuksija, drugi rodovi družine pa so svetlinovke (lat. Circaea), kot so volčja češnja, gaura z majhnimi oreščki, ki ne razpadajo, (lat. Gayophytum), nitaste enoletnice z drobnimi cvetovi, in voščenka iz Mehike in Srednje Amerike, grm ali drevo, z velikimi belimi do rožnatimi cvetovi.

Prvenstveno se goji zaradi svojih lepih okrasnih cvetov, nekatere vrste pa imajo tudi užitne jagode. Ime je dobila v čast botaniku Leonhartu Fuchsu, ki je odkril nove vrste fuksije.

Fuksija je zelnata rastlina grmičaste rasti. Grmi so precej nizki in zrastejo do 1 m višine, pri nekaterih vrstah pa tudi do 4 m. Zanimiva je vrsta iz Nove Zelandije, ki tvori drevesa in tako lahko zraste tudi do 15 m. Stebla fuksije so nežna in zelena, listje pa je nazobčano in suličasto ter najpogosteje raste v obliki kroga. Fuksija je lahko listopadna ali zimzelena.

Cvetovi so zelo okrasni in raznoliki, zaradi dolgega peclja visijo in imajo obliko viseče solze. Cvet ima 4 večje cvetne liste in čašico iz manjših listov. Zunanji cvetni listi so običajno ene, čašica pa druge barve. Barve se razlikujejo - od temno vijolične, vijolične, rožnate, bledo rožnate, bele do rumene, možne pa so tudi različne kombinacije.

V naših krajih cveti od junija, v ugodnih razmerah pa se cvet obdrži do oktobra.

Plod je rdečkasta, temno vijolična ali temno modra jagoda, ki vsebuje manjša semena.

Večina fuksij izvira iz Južne Amerike, lahko pa jih najdemo tudi v Mehiki. Nekatere vrste so se razširile na Tahiti in Novo Zelandijo, vendar so z leti spremenile svoje značilnosti. Ustreza jim zmerno kontinentalno podnebje, večinoma pa imajo raje tropsko in subtropsko podnebje. Danes so se zaradi privlačnega izgleda razširile po celem svetu in se nahajajo v zasebnih vrtovih ali pa se uporabljajo za ureditev interierja.

Vrste

Zaradi velikega povpraševanja se vsak dan pojavijo nove vrste fuksij, ki se še bolj razlikujejo po barvi ali obliki cveta. Na svetu naj bi obstajalo na stotine različnih vrst. Nekatere rastline so zaradi svojih različnih lastnosti uvrščene v posebne oddelke. Največ vrtnih sort izvira iz nekaj izvornih vrst. V nadaljevanju navajamo nekaj najbolj znanih vrst za gojenje.

Fuchsia boliviana

ta fuksija izvira iz Bolivije. Je zimzeleni grm, ki ima značilne dlakave liste in rdeče peclje. Cveti konec poletja z dišečimi dolgimi visečimi cvetovi v obliki trobente škrlatno rdeče barve. Plod je užitna jagoda. Rastlino se goji v senci in ne prenaša neposrednega sonca in vročine.

Fuchsia campii

ta vrsta izvira iz Andov in ji ustreza vlažno ter hladnejše podnebje. Raste na visokih nadmorskih višinah (nad 2.000 m). Rastlina je zaščitena in jo najdemo samo v divjini. Cveti z ozkimi rožnatimi visečimi cvetovi.

Fuchsia corymbiflora

to je še ena grmičasta vrsta z Andov, ki pa lahko zraste do višine 5 m. Njena posebnost so veliki listi, ki lahko zrastejo do 15 cm. Cvetovi so dolgi, viseči in cevasti. Najpogosteje so rdeče barve. Ime je dobila po obliki razporeditve cvetov po steblu.

Fuchsia fulgens

ta fuksija je značilna za področje Mehike. Nahaja se v naravi, goji pa se tudi kot okrasno drevo. Ima lepe ovalne liste, cvetovi so podolgovati in ozki ter rdeče barve z zelenimi vrhovi cvetnih listov.

Fuchsia apetala

ta vrsta pogosto prevzame lastnosti vzpenjalke, goji pa se kot zaščita pred pogledi ali za okrasitev zapuščenih delov vrta. Raste hitro, po poreklu je iz Peruja. Cvetovi so podolgovati in se zaključujejo v rumenkastih tonih.

Fuchsia jimenezii

ta vrsta fuksije se v našem prostoru pogosto vzgaja kot okrasna rastlina. Cvetovi so krajši, izrazito rožnate barve in pred cvetenjem spominjajo na rožnate žogice.

Fuchsia lycioides

za to vrsto fuksije je značilno, da raste kot drevo, saj stebla sčasoma olesenijo. Cveti zelo zgodaj spomladi, še preden požene listje. V višino lahko zraste do 6 m. Cvetovi so nežno rožaste barve, rastejo v grozdih.

Fuchsia triphylla

to je ena od najbolj znanih in najpogosteje gojenih vrst, ki ima veliko hibridnih sort v različnih barvnih kombinacijah. Cveti vse do jeseni in tvori kompakten grm, ki lahko zraste do 2 m. Cvetovi so najpogosteje rdeče vijolične barve, privlačnega videza v obliki solze, kar še posebej privablja kolibrije. To je rastlina planinskega področja, zato ji ustreza senčen prostor in hladnejše podnebje.

Gojenje

Čeprav fuksija deluje zelo krhko in lomljivo, njeno gojenje ni zapleteno. Še več - ker je trajnica z lahko postane del vrta. Dobro se ujema z drugimi rastlinami in v nadaljevanju navajamo več nasvetov, kako jo uspešno gojiti.

Tla

Fuksija ima najraje prepustna tla in ji odgovarjajo tla, pomešana s peskom. Rada ima tudi šotna ali humusna tla, ki so pripravljena za gojenje tropskih rastlin. Pomembno je, da je zemlja rahla, kar omogoči pravilen razvoj korenin. Kisla tla ji ne ustrezajo, kar lahko opazimo po šibkih barvah listov.

Podnebje

Fuksija je rastlina tropskega podnebja, ji pa ustreza tudi hladnejše področje. Rada ima toploto, ne prenaša pa neposrednega sonca. Dobro uspeva tudi na višini, saj so planine njeno naravno okolje. Pri fuksiji je potrebno skrbeti za vlažnost in senčnost rastline, pred zimo jo je potrebno prestaviti na toplo.

Kolobarjenje

Fuksija je rastlina tropskega in subtropskega podnebja in je v divjini obkrožena z rastlinami. Dobro prenaša okrasno cvetje in travnate površine, lahko pa jo gojimo tudi pod listopadnimi drevesi, kot so hrast (dob, graden, cer), črničevje, bukev, jesen, gorski javor, brest, gaber in črni gaber, divja češnja, lipa, breza, pravi kostanj, akacija, beli in črni topol, jablana, jelša, vrba, platana, brek, murva, skorš, jerebika in leska.

Fuksija se dobro ujema z begonijami, kapucinkami, dalijami, fotinijami, materino dušico ali okrasnimi koprivami, saj so rastline, ki dobro uspevajo v globoki senci. Pri sajenju je treba med posamezno rastlino pustiti razdaljo 20 - 40 cm in prav toliko med vrstami.

Hosta spada v družino lilijevk in je trajnica, ki potrebuje senco, tako kot fuksija. Spomladi in poleti imajo velike liste, jeseni pa poženejo cevaste cvetove škrlatne barve, ki se idealno ujemajo z različnimi barvami fuksije. Rododendron je velika širokolistna zimzelena rastlina, ki fuksiji daje naravno senco. V naravi raste na gozdnatih pobočjih, zato se dobro obnese v skalnjakih in senčnih vrtovih s trajnicami, kot je fuksija. Rada ima tudi nizke temperature in privablja opraševalce, kot so čebele, kalibriji in metulji.

Faza mirovanja

Fuksija novembra preide v fazo mirovanja in postopek je odvisen od vrste rastline. Listopadna fuksija odvrže listje in ne potrebuje svetlobe, zato jo lahko spravimo tudi v klet. Pomembno je, da temperatura ne pade pod 10°C. V tem obdobju rastlino enkrat mesečno navlažimo, da substrat ne razpoka.

Zimzeleno fuksijo prenesemo na toplo in svetlo mesto, ki naj ne bo poleg umetnega gretja in umetne svetlobe. Temperatura naj ne bo višja od 12°C, rastlino zalivamo enkrat mesečno.

Sajenje

Fuksijo se za lastne potrebe najpogosteje kupuje kot pripravljeno sadiko z že razvitimi koreninami, ki je pripravljena za presaditev na kraj, kjer bo rasla. Če želite samostojno vzgojiti rastlino, v nadaljevanju navajamo nekaj nasvetov.

Čas sajenja

Fuksijo je najbolje posaditi spomladi, ko je minimalna temperatura 15°C. Čeprav dobro prenaša tudi hladnejše temperature in tudi mraz, je potrebna višja temperatura, da se korenine primejo.

Izbira podlage

Fuksijo je lahko gojiti iz sadik, tudi tistih, ki jih spomladi odstranjujemo. Take sadike imajo velik potencial za ukoreninjenje in jih ni potrebno cepiti z drugo vrsto. Cepljenje izvajamo samo pri vrstah, ki razvijejo olesenelo deblo z namenom gojenja hibridov drugih barv.

Sejanje

Fuksije redko gojimo iz semen, obstaja pa tudi ta možnost. Seme ima relativno nizko kaljivost in ga je potrebno čez noč namočiti. Seje se v mešanico šotne zemlje in peska, zalije in prekrije s folijo. Čez 1 teden, ko bodo vzklili prvi kalčki, folijo odstranimo in nadaljujemo z rednim zalivanjem. Rastlina za razvoj potrebuje minimalno temperaturo 20°C. Prav tako je potrebno skrbeti za odtekanje vode, ker v primeru zadrževanja vode, korenine začnejo gniti.

Sajenje sadik

Sajenje sadik je najpogostejši in najbolj varen način gojenja. Sadike so lahko stare do 6 mesecev in posajene v ločeni posodi, da se korenine pravilno in samostojno razvijajo. Rastlino na prostem posadimo v zemljo v jamo, ki je 10 cm globlja od obstoječe posode. Prekrijemo jo z zemljo, da se bolje prime in je zaščitena. Pred sajenjem je pomembno izbrati ustrezno vrsto in zdravo sadiko, da se bolezni ne bi prenesle na druge rastline.

Gojenje na vrtu

Fuksijo pogosto gojimo na prostem kot trajnico na vrtu, tako da jo lahko posadimo tudi na delno senčno mesto, ki pa naj bo zaščiteno pred močnimi sunki vetra. Rastlina ima rada bližino drugih rastlin in je primerna za gredice, ne pa tudi za skalnjake. Na tleh, kjer raste, je zaželena uporaba zastirke, da se prepreči rast plevela in zadrži vlažnost zemlje.

Gojenje v rastlinjaku

Eden izmed optimalnih načinov gojenja fuksije za nadaljnje sajenje  je gojenje v rastlinjaku, kjer je lahko rastlina celo leto pod zadostno količino posredne svetlobe. V rastlinjaku je možno z razpršilci posnemati naravne pogoje in povečano vlažnost zraka. Pomembno je, da temperatura ne presega 25°C, ker bi s tem porušili njen naravni habitat in bi lahko za 1 leto preskočila cvetenje.

Gojenje v posodah

Gojenje v posodah je najpogostejše v kontinentalnih krajih, saj lahko na ta način rastlino v zimskih mesecih prenesemo na toplejše in zaprto mesto. Za gojenje v posodah obstajata 2 vrsti fuksij: pokončne in viseče.

Pokončne fuksije lahko gojimo v talnih cvetličnih loncih, za viseče fuksije pa uporabljamo viseče cvetlične lonce. Pri gojenju je pomembno zagotoviti dobro drenirano zemljo in umakniti podstavek, da se v njem ne zadržuje voda.

V cvetličnem loncu je potrebno rastlino od pomladi do jeseni ob zalivanju enkrat mesečno gnojiti s tekočim gnojilom. Na prostem ji ustreza vzhodni ali zahodni senčni del dvorišča. V zaprtem prostoru ima rada svetlobo, vendar ne neposredne, ker lahko neposredno sonce zažge liste in povzroči odpadanje cvetov.

Vzdrževanje nasada

Fuksijo na prostem vzdržujemo s košnjo plevela in odstranjevanjem odmrlih cvetov. Prav tako je rastlini potrebno spomladi potrgati poganjke z več kot 3 listi, da bi imeli gost grm. Plevel se odstranjuje ročno, da se ne poškoduje rastline.

Nega

V kontinentalnih krajih je nekoliko težje vzdrževati fuksijo, ki se jo goji kot trajnico in lončnico. V nadaljevanju je nekaj nasvetov, ki tako gojenje olajšajo.

Zalivanje

Fuksija ima rada vlažna področja in posebno pozornost je potrebno posvetiti zalivanju rastline. Po potrebi se jo zaliva vsak dan, je pa potrebno preverjati zemljo. Zaliva se, če je površina zemlje suha. Če pa je vode preveč, se zalivanje tisti dan preskoči. Zagotoviti je potrebno dobro drenažo tal, da presežek vode odteče. Da bi se vlaga enakomerno razporedila, je priporočljivo rastlino po listih popršiti z vodo. Vroče rastline nikoli ne smemo zalivati s hladno vodo ampak jo je potrebno najprej  ohladiti na sobno temperaturo. Za zalivanje uporabljamo demineralizirano vodo ali deževnico. Rastlino, ki raste v zaprtem prostoru, je potrebno zalivati z rahlim curkom, čim bolj podobnemu pravemu dežju.

Gnojenje

Fuksije, ki so posajene na vrtu, dodatno hranimo od pomladi do konca poletja, tiste v zaprtih prostorih ali cvetličnih loncih pa konec poletja. Uporabimo tekoče gnojilo, ki je namenjeno sobnim ali balkonskim rastlinam, z dodatkom dušika in kalija.

Razmnoževanje

Fuksijo se razmnožuje s semeni in potaknjenci, samo gojenje iz semena je redkejše. Seme je drobno in dozori znotraj ploda (jagode). Najprej ga je potrebno ločiti od mesa ter dobro posušiti. Najbolje je saditi stratificirano seme, ker ima boljšo kaljivost.

Fuksijo se vseeno najpogosteje razmnožuje  z zelenimi potaknjenci, pri čemer je potrebno paziti, da imajo vsaj 3 zdrave liste in vršiček, zato je najbolje izbrati enoletno rastlino.

Potaknjence postavimo v substrat za ukoreninjenje, ki je obogaten z mineralnimi gnojili. Dodatno uporabimo še fungicid, da se preprečijo bolezni in redno zalivamo. Najhitreje se bodo ukoreninili pri temperaturi 17 - 21°C, po tem pa jih je potrebno nahraniti s tekočim gnojilom. V odvisnosti od pogojev ukoreninjenje traja do 2 meseca. Potaknjence v zaprtem prostoru ukoreninjamo od februarja do marca, na prostem pa od aprila do maja.

Presajanje

Pri rastlinah, ki jih gojimo iz semen, obstaja večja možnost, da so posejane pregosto. Fuksije rastejo v obliki grma in potrebujejo minimalno 20 cm prostora. V nasprotnem primeru je presajanje nujno. Pri tem je potrebno paziti, da ne poškodujemo korenin.  Prav tako je potrebno rastline, ki jih gojimo v cvetličnem loncu ali kozarcu, po določenem času presaditi. Mladika lahko uspeva v posodi premera 10 cm, dvoletna rastlina pa zahteva presaditev v večjo posodo.

Pomlajevanje

Rastlino pomladimo spomladi z odstranjevanjem starih, posušenih ali bolnih vej, lahko pa se odstranijo tudi šibkejši poganjki. Med cvetenjem se odstranjujejo posušeni cvetovi, da omogočimo boljše cvetenje.

Redčenje

Optimalni razmik med dvema fuksijama je 30 cm. Nasad je potrebno redčiti, da se rastlina lahko pravilno razvija in da se tudi preprečijo bolezni.  Dokler je zemlja vlažna, redčimo ročno, da lahko korenine v celoti odstranimo. Rastlino lahko brez težav preselimo na drugo mesto.

Obrezovanje

Fuksije ni potrebno obrezovati, se pa z odstranjevanjem starih, bolnih ali posušenih vejic, spodbuja nadaljnja rast. Poganjke lahko spomladi obrežemo na dolžino 3 cm, da se odstranijo deli, ki sta jih poškodovala mraz ali zima. Med letom se ročno obrezujejo posušene glavice cvetov, da se spodbudi nadaljnje cvetenje.

Priprava na naslednjo sezono

Ko vrnemo fuksijo na prosto, jo je potrebno postaviti na zaščiteno in senčno mesto, da si rastlina opomore. Rastlina bo pognala nove vejice, zato je potrebno odstraniti stare in bolne vejice. Nadaljnjo rast lahko spodbudimo tudi z uporabo novega substrata.

Bolezni

Fuksija ni odporna na bolezni, najpogosteje pa se nanjo prenesejo bolezni drugih rastlin. V nadaljevanju navajamo nekaj najpogostejših in nasvet, kako jih odpraviti.

Rja

Rja je bolezen, ki je značilna za travniške in vrstne rastline, zato se zlahka prenaša z rastline na rastlino. Gre za glivično bolezen, ki napada listje in povzroči sušenje rastline. Simptomi bolezni so rdečkasti madeži na listih. Da bi preprečili pojav rje, priporočamo uporabo fungicida. Prav tako je potrebno pustiti tudi ustrezen razmik, da se prepreči širjenje bolezni.

Siva plesen

Siva plesen je še ena glivična bolezen, ki napada več rastlin in ji ustreza toplo ter vlažno vreme. Na listih se pojavijo sivi skupki in rastline sčasoma odmrejo. Da bi se preprečilo pojav plesni, je potrebno zmanjšati vlažnost zemlje.

Odpadanje cvetnih popkov

Cvetni popki odpadajo, kadar se fuksiji naglo spremenijo pogoji rasti in podnebje. Najpogosteje je vzrok prevelika razlika v temperaturi in rastlini odpadejo cvetovi spomladi. Zdravilo ne obstaja, zato je potrebna večja pozornost glede podnebnih razmer, v katerih se nahaja rastlina. Najpogosteje si rastlina opomore čez 1 leto.

Škodljivci

Poleg bolezni navajamo tudi škodljivce, ki lahko napadejo fuksijo.

Bela mušica

Bela mušica je eden izmed najhujših škodljivcev pridelka fuksije. To je majhna žuželka, ki se naseli na zadnji strani lista, kjer položi jajčeca. Prehranjuje se s sokovi rastline in zmanjšuje pritisk v žilah. Prav tako vnaša tudi strupeno slino in je zato fuksija zelo občutljiva na njen napad. Proti beli mušici se borimo z insekticidi.

Listne uši

Listne uši napadajo številne rastline, med njimi tudi fuksijo. Vidimo jih kot črne skupke na peclju pod cvetom. Prehranjujejo se s sokovi in ogrožajo rast rastline. Večja invazija lahko posuši del ali celotno rastlino. Iznebimo se jih s škropljenjem z raztopinami.

Uporaba

Za fuksijo ni zabeleženih zdravilnih lastnosti, njena uporaba in gojenje sta najbolj povezana z dekorativnim elementom v hortikulturi. Cveti s čudovitimi cvetovi, ki se lahko mešajo s križanjem. Uporablja se tudi v kulinariki.

Obiranje

Pri fuksiji se obirajo jagode, a le pri določenih vrstah. Jagode dozorijo septembra ali oktobra pred mirovanjem rastline. Plodove obiramo ročno in pazimo, da se rastline ne poškoduje. Jagode so zrele, ko imajo napeto površino in so znotraj sočne. Najpogosteje se sušijo na soncu 2-3 tedne ob rednem obračanju, dokler ne ostane minimalno 20 % suhe snovi.

Skladiščenje

Posušene jagode se hranijo v zaprti posodi pri nizki temperaturi v suhih pogojih. Tako pripravljene lahko skladiščimo kot začimbo do 2 leti. Vložene jagode je potrebno porabiti v 3 mesecih.

Kulinarika

V kuhinji lahko uporabljamo jagode fuksije, vendar samo pri nekaterih vrstah. Vrsta Fuchus splendens ima najokusnejše jagode, njihov okus spominja na limono. Sveže jagode se najpogosteje mešajo z drugim sadjem pri pripravi tort ali pit, lahko pa naredimo tudi marmelade in džeme. Posušene jagode se najpogosteje uporabljajo kot dodatki k alkoholnim pijačam.

Zanimivosti

Fuksija je avtohtona rastlina na področju tropske Amerike, odkrita je bila šele kasneje. Prvi jo je odkril in opisal menih Minim, ko je potoval po Velikih Antilih. Zaradi prekrasnih cvetov je razširjena po svetu. Prve fuksije so v angleške vrtove uvedli v 18.stoletju, v 19.stoletju pa je vladala prava vročica v iskanju najlepše barve cveta.

Danes na svetu obstaja več kot 2.000 sort fuksije, ki se razlikujejo po barvi in obliki cveta. Zanimivo je, da v Veliki Britaniji obstaja nagrada za najlepšo fuksijo, ki jo podeljuje Kraljevo hortikulturno društvo.