Koleraba (lat. Brassica oleracea var. gongylodes) je dvoletna rastlina iz družine kapusnic oz. križnic (Brassicaceae). Izvira iz Nemčije kot kultivar divjega zelja, po obliki pa je precej podobna repi. Koleraba je sorodnica ohrovtu, brstičnemu ohrovtu, zelju, brokoliju, cvetači in kitajskemu zelju.
Koleraba je skupno ime za tesni "sorodnici" - za podzemno kolerabo, ki ji rečemo kar koleraba ali rumena koleraba, ter nadzemno (zeleno) kolerabo, ki ji pravimo tudi kolerabica. Na Dolenjskem podzemni kolerabi pravijo kavla, ponekod na Štajerskem pa švedska repa.
Je zelnata rastlina, ki jo gojimo predvsem zaradi odebeljenega stebla, ki se razvije postopoma. V prvem letu steblo zraste do 40 cm in se razveji. Listi rastejo na dolgih pecljih, ki ustvarjajo izrazite brazgotine na odebeljenem kroglastem delu stebla. V drugem letu se na steblu pojavijo dvospolni cvetovi, ki so zbrani v podolgovate ohlapne grozde. Cvetovi so sestavljeni iz 4 rumenih cvetnih listov in 6 prašnikov z nektariji (medovniki). Plod kolerabe je lusk, ki je lahko dolg do 12 cm in vsebuje drobna semena.
Glavice kolerabe (prav tako imenovani koleraba) so običajno podolgovate ali okrogle oblike, njihova barva pa je lahko zelena, rumena, oranžna ali temnejša. Tehtajo med 0,5 in 5 kg, nekatere vrste dosežejo težo tudi do 20 kg. V plodu so velika semena, ki so užitna, kolerabo pa običajno uživamo surovo ali kuhano v različnih jedeh.
Koleraba ima plitve korenine, ki se razprostirajo v širino in lahko sežejo do 1 m globoko. Korenine so močne in se dobro prilagajajo tlom, kar rastlini omogoča rast v različnih talnih razmerah. Kot vse kapusnice tudi koleraba uspeva na humoznih in bogatih tleh. Je okusna in hranljiva ter ni prezahtevna za sajenje in gojenje. Rastlini bolj ustrezajo dobro odcedna tla, bogata z organskimi snovmi in dobro preskrbljena z vodo. Rada ima tudi sončno lego in dobro prenaša vročino. Zaradi enostavnosti gojenja in velike hranilne vrednosti kolerabo gojijo marsikje po svetu.
Sorodniki
Vrste
Ta kultura ima veliko vrst in med njimi veliko različnih sort. Večina vrst razvije okroglo, odebeljeno steblo, nekatere vrste pa imajo lahko sploščeno steblo. Steblo je lahko vijolične ali svetlozelene barve, pri nekaterih vrstah pa je belo ali modro, zato se sorte te rastline temu primerno razlikujejo.
Glede na to, kdaj dozorijo, lahko ločimo zgodnje in pozne sorte. Zgodnje sorte dozorijo v približno 10 - 15 tednih, pozne sorte pa v 15 - 20 tednih. Poleg velikosti, barve, hitrosti zorenja, okusa in oblike lahko pri izbiri sorte za sajenje upoštevate tudi sorte z boljšimi lastnostmi za skladiščenje.
Pri nas najbolje uspevajo sorte: Blue Vienna, White Vienna, Purple Vienna, Grand Duke in Gigante. Nekatere vrste kolerab gojijo kot krmo za živino, še posebej znana pa je podzemna koleraba (Brassica napus L. var. napobrassica (L.) Rchb.).
Blue Vienna (Dunajska modra)
Blue Vienna (Dunajska modra) je zgodnja sorta kolerabe, ki dozori približno 38 - 40 dni po presajanju. Zanjo je značilna vijolična barva glavice in listov. Glavica je srednje velika in okrogle oblike.
White Vienna (Dunajska bela)
Je zgodnja sorta kolerabe, katere seme začne kaliti v približno 5 ali 7 dneh. Okusna glavica je srednje velikosti in okrogle, rahlo sploščene oblike. Njeni listi so svetlo zelene barve in jih lahko kuhamo kot špinačo.
Purple Vienna (Dunajska vijolična)
Purple Vienna (Dunajska vijolična) je zgodnja sorta kolerabe, ki dozori v približno 55 - 60 dneh. Steblo te sorte je zunaj vijolične barve, notranjost pa je bela. V primerjavi z belo sorto je ta sorta nekoliko večja. Odlikuje jo aromatičnost, nekateri pa njen okus primerjajo z okusom sladkega zelja.
Grand Duke (Veliki vojvoda)
Grand Duke (Veliki vojvoda) je zgodnja sorta kolerabe, ki začne kaliti v 7 - 10 dneh, pri temperaturah med 15 in 20°C. Dozori po 45 dneh. Svetlo zeleno steblo v notranjosti vsebuje belo meso.
Gigante
Gigante je sorta, ki dozori po približno 130 dneh. Je odporna sorta, ki se zelo dobro skladišči. Že samo ime pove, da je njeno steblo ogromno, vendar ne olesenelo, in to je velika prednost te sorte.
Krmna oz. podzemna koleraba
Krmna oz. podzemna koleraba izvira iz Srednje Evrope in se goji kot krma za živino. Uspeva na območjih z zmernim podnebjem, ker dobro prenaša nižje temperature, ter na srednje težkih tleh, ilovicah in peščenih ilovicah. Glavica je v spodnjem delu rumeno-oranžne, v zgornjem pa zeleno-vijolične barve. Meso je svetlejše oranžne barve in izjemno sočno ter značilnega sladkega okusa. Za gojenje krmne kolerabe veljajo ista pravila kot za »običajno« kolerabo.
Gojenje
Gojenje kolerabe je priljubljeno v mnogih delih sveta. Gojimo jo lahko na prostem ali v rastlinjakih, za njeno uspešno gojenje pa je potrebno veliko sončne svetlobe, dobro odcedna tla in redno zalivanje. Kolerabo lahko uporabimo v številnih jedeh, od juh in enolončnic do prilog in solat, njeno mesnato telo in semena pa so bogata z vitamini in minerali. Gojenje je relativno enostavno, zato jo lahko priporočamo tudi začetnikom v vrtnarjenju.
Tla
Zahteve glede tal se nekoliko razlikujejo v odvisnosti od tega, ali gre za zgodnjo ali jesensko pridelavo kolerabe. Pri zgodnji pridelavi so tla lažja in se hitreje segrejejo. Po drugi strani pa jesenska pridelava zahteva srednje težka tla, ki imajo večjo vodno kapaciteto. Poleg tega naj bo pH vrednost tal 6 - 7,5. Prav tako je v bolj kisla tla priporočljivo dodati apno.
Podnebje
Koleraba nima posebnih zahtev glede temperature in podnebja. Najpogosteje jo gojimo na sončnih in polsenčnih legah. Najugodnejša temperatura za rast in nastanek pravilnega, okroglega in odebeljenega stebla je 14 - 20°C podnevi in 8 - 12°C ponoči. Poleg tega naj bo temperatura tal višja od 8°C.
Čas sajenja
Kolerabo navadno sejemo oziroma sadimo pozno spomladi ali zgodaj poleti, ko se zemlja dovolj ogreje. V večini območij je to običajno aprila ali maja. Vendar je idealen čas odvisen od podnebnih razmer in geografske lege. Pomembno je tudi upoštevati, da potrebuje koleraba za dobro rast toploto in sončno svetlobo, zato je priporočljivo sajenje na območjih, kjer je veliko sončne svetlobe.
Kolobarjenje
Kolerabo je priporočljivo saditi po posevkih, ki so bili pognojeni z organskimi gnojili. Prav tako je potrebno počakati vsaj 3 leta, preden kolerabo ponovno posadimo na isto mesto. Priporočene predkulture so metuljnice (stročji fižol, fižol, leča ali grah), saj so rastline bogate z dušikom, ki je pomembna hranilna snov za rast in razvoj kolerabe ter lahko pripomore k obogatitvi tal z organskimi snovmi, izboljša strukturo tal in zmanjša število škodljivih žuželk. Priporočljivo je tudi gojiti rastline, ki se odlično podajo h kolerabi, kot so solata, korenje, krompir ali paradižnik. Te rastline bodo izboljšale kakovost tal in pomagale zmanjšati škodljivce ter bolezni, ki lahko kasneje prizadenejo kolerabo.
Kolerabe ni priporočljivo gojiti za bučami, bučkami ali kumarami, ker so si te rastline zelo podobne in so lahko občutljive na iste bolezni in škodljivce. Zato je posevke priporočljivo kolobariti in se izogibati gojenju iste vrste rastlin na istem mestu dve leti zapored.
V primerjavi z drugimi predstavniki družine kapusnic ima koleraba malo zahtev glede prostora. Pri mešanih posevkih se dobro ujema s fižolom, stročjim fižolom in zeleno. Ob kolerabi je priporočljivo posaditi nekaj sadik borage.
Ob kolerabi je priporočljivo posaditi rastline, ki ji bodo pomagale pri rasti in jo varovale pred škodljivci. Ena najpogostejših kombinacij je sajenje kolerabe ob koruzi, saj koruza deluje kot naravna opora steblom kolerabe, koleraba pa daje zemlji hranilne snovi, ki koristijo koruzi. Prav tako je kolerabo priporočljivo saditi ob kumarah in melonah, ker imajo podobne rastne razmere in jih lahko gojimo skupaj, vendar pa se je potrebno izogibati njihovemu sajenju kot predhodne kulture. Druge rastline, ki jih lahko posadimo ob kolerabi, so paradižnik, paprika, bazilika in peteršilj, saj te rastline izboljšajo kakovost tal in pomagajo kolerabo zaščititi pred škodljivci. Poleg teh lahko nekatere rastline, kot so sivka, mačehe in ognjič pomagajo odganjati škodljivce in izboljšati zdravje kolerabe.
Obstaja tudi nekaj rastlin, ki jih ni priporočljivo saditi ob kolerabi, ker lahko vplivajo na njeno rast in pridelek. Ne sadite na primer rastlin iz družine križnic, kot so zelje, ohrovt, brokoli in cvetača, saj lahko te rastline pritegnejo škodljivce, ki se bodo lotili tudi kolerabe. Prav tako ni priporočljivo saditi krompirja in čebule, ker lahko te rastline s kolerabo tekmujejo za hranilne snovi v tleh, kar lahko zmanjša pridelek. Izogibati se je potrebno tudi rastlinam, ki izločajo naravne herbicide, kot so orehi, saj lahko zavirajo rast kolerabe.
Nekatere rastline, kot so borovnice in brusnice, imajo raje bolj kisla tla od tistih, ki ustrezajo kolerabi, zato bi bilo lahko problematično, če jih sadimo skupaj. Zato je pomembno, da smo pozorni, katere rastline posadimo ob kolerabi, da zagotovimo zdravo rast in dober pridelek kolerabe.
Faza mirovanja
Koleraba ima tako kot večina rastlin določene stopnje rasti in razvoja. Vendar pa nima posebne faze mirovanja, kot je to primer pri nekaterih drugih rastlinah, ki jim pozimi odpadejo listi. Kolerabo lahko gojimo kot enoletno ali večletno rastlino, odvisno od rastnih razmer in sorte. Če jo gojimo kot enoletnico, potem jo posadimo spomladi, poleti se razvija, svoj življenjski cikel pa zaključi jeseni, ko plodovi dozorijo. Če jo gojimo kot večletno rastlino, bo koleraba rasla vsako leto, vendar ne bo vedno oblikovala plodov, kar je prav tako odvisno od rastnih razmer in sorte.
Sajenje
Kolerabo običajno sadimo spomladi, ko so rastne razmere najugodnejše. Pred sajenjem je potrebno pripraviti tla, ki naj bodo dobro odcedna in bogata s hranilnimi snovmi. Semena običajno posejemo neposredno na vrt, na globino približno 2 - 3 cm, z razdaljo med posameznimi semeni približno 30 cm. Ko kalčki poženejo, je potrebno šibkejše rastline redčiti in odstraniti, da močnejšim rastlinam zagotovimo dovolj prostora in hranilnih snovi za rast in razvoj. Pomembno je, da je zemlja redno vlažna, vendar se izogibajte pretiranemu zalivanju, da preprečite bolezni in gnitje korenin.
Sejanje
Seme običajno posejemo neposredno v zemljo, potem ko mine nevarnost pozebe in je zemlja dovolj ogreta. Optimalna temperatura tal za kalitev semen kolerabe je okoli 20 - 30°C. Semena običajno posejemo v vrste, pri čemer je razdalja med vrstami približno 90 cm, med posameznimi semeni v vrsti pa tudi približno 90 cm.
Ko smo semena posejali, jih pokrijemo s tanko plastjo zemlje, približno 1-2 cm globoko, in redno zalivamo, vendar ne preobilno. Kalitev traja približno 7 - 10 dni, nato pa lahko mlade rastline redčimo na približno 60 cm razdalje med posameznimi rastlinami. Pomembno je zagotoviti, da so semena posajena v dobro odcedno zemljo in da rastline redno vzdržujemo, zalivamo in gnojimo, da zagotovimo zdravo rast in dober pridelek.
Sajenje sadik
Kolerabo najpogosteje posadimo v obliki sadik, kar je običajno zgodaj spomladi, ko sadike predhodno vzgojimo v zaščitenem prostoru pri temperaturi nad 14°C. Glede na ukrepe lahko s setvijo 2 g/m2 pridobimo približno 500 sadik z golimi koreninami, ki jih posadimo v škatlice ali na gredice.
Za še zgodnejše sajenje na prosto je sadike priporočljivo pokriti z določenim agrotekstilom ali perforirano PE folijo, saj v tem primeru večje sadike zagotovijo pridelek še 2 tedna bolj zgodaj. Po drugi strani pa sadike z golimi koreninami v jesenski pridelavi posadimo na gredice, če gre za odprt prostor ali v posode, kjer pa je potrebno stalno oroševanje, če so v zaprtem prostoru. Sadike z grudo zemlje ali substrata se hitreje prilagodijo razmeram po sajenju in dajo bolj enoten pridelek.
Kar zadeva sadilno razdaljo, je ta odvisna od velikosti stebla. Sadike lahko sadimo na razdaljo 25 x 25 ali 30 x 25, to je 13 - 16 rastlin na 1 m2. Srednje pozne in pozne sorte v jesenski pridelavi pa sadimo na razdaljo 40 x 30 ali 30 x 30, to je 8 - 12 rastlin na 1 m2.
Cepljenje
Kolerabo lahko cepimo v ali na rastline iz iste vrste ali iz vrste bučevk, kot so bučke, kumare ali lubenice. Tak način razmnoževanja se uporablja za pridobitev rastlin z boljšimi lastnostmi kot jih ima matična rastlina. Pri cepljenju kolerabe spojimo poganjke matične rastline s poganjki podlage (rastline, ki bo služila kot osnova za novo rastlino) oziroma pri kolerabi spojimo korenino matične rastline s korenino podlage. Ko se dva poganjka združita, rasteta skupaj in tvorita novo rastlino.
Gojenje na vrtu
Gojenje kolerabe na vrtu zahteva dobro odcedna tla z veliko organskih in hranilnih snovi. Za gojenje kolerabe je optimalna pH vrednost tal med 6,0 in 7,5. Pomembno je tudi zagotoviti dovolj sončne svetlobe, zato jo posadimo na mesto, kjer bo izpostavljena vsaj 6 uram sončne svetlobe na dan.
Koleraba je hitro rastoča rastlina, zato je pomembno, da vzdržujemo razdaljo med rastlinami, da zagotovimo dovolj prostora za rast stebel in listov. Priporočljiva razdalja med posameznimi rastlinami je približno 60 - 90 cm. Med rastjo rastline je pomembno redno zalivanje, še posebej v sušnih obdobjih. Pomembno je tudi, da v prvem delu rasti uporabljamo gnojila, bogata z dušikom, kasneje pa preidemo na gnojila, bogata s fosforjem in kalijem, da spodbudimo cvetenje in plodove. Če kolerabo gojimo na vrtu, je pomembno, da rastline redno pregledujemo glede škodljivcev in bolezni, da preprečimo okužbe in zagotovimo njihovo zdravo rast.
Gojenje v rastlinjaku
Kolerabo lahko uspešno gojimo v rastlinjaku in jo pogosto na ta način gojimo, da podaljšamo rastno dobo in pospešimo rast rastlin. V rastlinjaku je možno kontrolirati rastne pogoje, kar lahko vodi do hitrejšega in obilnejšega pridelka.
Za gojenje kolerab v rastlinjaku je pomembno zagotoviti dovolj sončne svetlobe, po potrebi pa lahko poskrbimo tudi za dodatno osvetlitev. Pomembno je tudi zagotoviti dobro odcedna tla z veliko organskih in hranilnih snovi. Optimalna pH vrednost tal naj bo med 6,0 in 7,5.
V rastlinjaku lahko kolerabo gojimo na več načinov, na primer v visečih lončkih, na dvignjenih gredah ali v vrstah. Kolerabo običajno posadimo v rastlinjak zgodaj spomladi, z rednim zalivanjem in gnojenjem pa bodo rastline hitro rasle in imele velike liste. Pomembno je ohraniti razdaljo med rastlinami, da zagotovite dovolj prostora za rast stebel in listov. Priporočljiva razdalja med posameznimi rastlinami je približno 60 - 90 cm.
Redno pregledovanje rastlin glede škodljivcev in bolezni je pomembno za preprečevanje okužb in zagotavljanje zdrave rasti rastlin. Če kolerabo gojimo v rastlinjaku, je pomembno nadzorovati temperaturo in vlago, saj lahko visoke temperature in vlaga povzročijo težave z boleznimi in škodljivci.
Gojenje v posodah
Kolerabo lahko gojimo tudi v posodah, kar je odlična možnost za tiste, ki nimajo veliko prostora na vrtu ali živijo v stanovanjih. Za gojenje kolerabe v posodah potrebujemo veliko posodo, ki je globoka vsaj 30 cm in ima dobro drenažo, ki preprečuje zadrževanje vode v tleh. Pomembno je, da za rastline uporabimo kvaliteten substrat, ki ima dobro strukturo in je bogat s hranilnimi snovmi. Kolerabo običajno posejemo neposredno v posodo, po pojavu prvih listov pa lahko rastline presadimo v večjo posodo ali na prosto, če so razmere primerne. Za gojenje kolerab v posodah je pomembno zagotoviti dovolj sončne svetlobe, zato je posode najbolje postaviti na sončno mesto. Pomembno je tudi redno zalivanje, zlasti v sušnih obdobjih, saj se voda v posodah hitreje porazgubi kot v gredicah.
Za zdravo rast rastlin je pomembno tudi redno gnojenje. V prvem obdobju rasti je priporočljivo uporabiti gnojilo, bogato z dušikom, kasneje pa preiti na gnojila, bogata s fosforjem in kalijem, da spodbudimo cvetenje in tvorbo plodov.
Nega
Površino tal je potrebno pred sajenjem zastreti. Nadaljnja nega in vzdrževanje se nanašata na dodajanje dušika in vzdrževanje vlažnosti tal. Vlažnost tal je potrebno vzdrževati nad 65% vodne kapacitete tal, da se steblo med obilnimi padavinami ne zlomi.
Med pridelavo je potrebno redno odstranjevati plevel in vzdrževati rahla tla, predvsem v fazi vegetacije kolerabe pa je potrebno okopavanje. Za zgodnjo pridelavo kolerabe je potrebno zagotoviti dvignjene grede, medtem ko za jesensko pridelavo te niso potrebne
Zalivanje
Kolerabo po presajanju zalijemo s približno 30 - 40 mm vode, nato pa ji vsakih 5 - 8 dni dodamo 20 do 30 mm vode, da oblikuje debelo in pravilno steblo. Kolerabo je sicer potrebno zalivati pogosteje in izdatneje , ker ima plitvo korenino, a nikoli nenadoma po daljši suši, ker se bo odebeljeno steblo takrat zlomilo. Kolerabi ne ustrezajo nenadna in močna deževja, ki se pojavijo po sušnih obdobjih.
Gnojenje
Ko pripravljamo tla za sajenje, jih je potrebno pognojiti z malo organske snovi, kar je lahko kompostna zemlja ali uležani hlevski gnoj. V splošnem je priporočljivo gnojenje kolerabe v količini od 145 do 225 kg/ha dušika, 80 kg/ha fosforja in 180 kg/ha kalija. Dušik je potrebno uporabiti v 2 ali 3 obrokih.
Razmnoževanje
Kolerabo navadno gojimo iz semen, možno pa jo je razmnoževati tudi na druge načine. Eden od načinov razmnoževanja kolerabe je vegetativno razmnoževanje s potaknjenci. Za ta način uporabimo zdrave in nekaj tednov stare poganjke kolerabe, ki jih narežemo na 10 - 15 cm dolge kose, odstranimo spodnje liste in pustimo zgornje 2 - 3 liste. Nato potaknjence položimo v zemljo, vzdržujemo vlažnost in po nekaj tednih se ukoreninijo ter začnejo rasti.
Druga metoda vegetativnega razmnoževanja je cepljenje. Za to metodo vzamemo steblo ene sorte kolerabe in ga posadimo v korenino druge sorte. Sčasoma se bosta obe rastlini združili in še naprej rasli skupaj.
Čeprav so ti načini razmnoževanja kolerabe možni, so manj pogosti kot gojenje iz semen, kar je cenejši in enostavnejši postopek, semena pa zlahka najdete v vrtnarskih centrih ali na spletu.
Presajanje
Čeprav lahko seme kolerabe posejemo neposredno na vrt, lahko kolerabo vzgojimo tudi iz sadik. Sadike običajno vzgojimo v zaprtih prostorih, preden jih presadimo na prosto, ko dosežejo višino približno 10 - 15 cm. Pri presajanju je pomembno zagotoviti dovolj prostora med rastlinami, da zagotovimo dober dostop svetlobe in zraka. Prav tako je pomembno paziti na količino vode, ki jo prejme koleraba, da preprečite prekomerno zalivanje.
Pomlajevanje
Koleraba je enoletna rastlina, ki je ne pomlajujemo tako kot trajnice (tj. sadno drevje in grmovnice). Za zagotovitev največjega donosa in zdrave rasti kolerabe je priporočljivo obrezovanje.
Redčenje
Redčenje je pomemben korak pri gojenju kolerabe, da zagotovimo zdravo rast rastline in večji pridelek. Po tem, ko kolerabo posejemo ali presadimo v vrt, začnejo rastline rasti in se razvijati v gostoti, ki ni idealna za optimalno rast in razvoj. Pregosto lahko posajene rastline povzročijo medsebojno tekmovanje za hranilne snovi, vodo in sončno svetlobo ter posledično manjšo rast in slabšo kakovost rastline.
V prvi fazi razvoja kolerabe, ko so rastline visoke približno 5 - 10 cm, jih je potrebno redčiti tako, da je med rastlinami približno 10 - 15 cm razdalje. Ko rastline zrastejo, jih je potrebno ponovno razredčiti in med posameznimi rastlinami pustiti približno 25 - 30 cm razdalje, ki bo vsaki rastlini omogočila dovolj prostora za rast in razvoj. Redčenje običajno izvajamo, ko so tla vlažna, da zmanjšamo stres za rastline in preprečimo poškodbe preostalih rastlin.
Obrezovanje
Kolerabo običajno obrežemo po pobiranju plodov, kar vključuje odstranjevanje poškodovanih, obolelih ali odmrlih delov rastline. Če opazimo, da se rastline neenakomerno razvijajo, lahko odvečne liste porežemo, da rastline usmerimo v rast plodov. Če pa odstranimo preveč listov, to lahko upočasni rast rastline, zato je priporočljivo zmerno obrezovanje.
Zaščita pred vetrom
Če je koleraba posajena na prostem in je izpostavljena močnemu vetru, jo je priporočljivo zaščititi, saj lahko močan veter povzroči fizične poškodbe rastline, kot so poškodbe listov in cvetov ali celo popolno ukrivitev stebla. Poleg tega lahko veter izsuši zemljo okoli rastline ter s tem oteži njeno rast in razvoj. Zaščita kolerabe pred vetrom vključuje namestitev zaščitnih ograj, zasaditev zaščitnih rastlin okoli nje ali uporabo zaščitnih materialov, kot so mreže ali tkanine.
Zaščita čez zimo
Koleraba je rastlina, ki jo običajno posadimo kot enoletnico, ko spomladi mine nevarnost pozebe. Če pa jo gojimo kot dvoletno rastlino, jo lahko v hladnih zimskih mesecih zaščitimo z nekaterimi ukrepi.
Najpreprostejši način za zaščito rastline je, da jo pokrijemo z netkanim materialom (polipropilen) ali z vrečkami iz jute. To bo pomagalo ohraniti toploto in preprečilo neposredno izpostavljenost rastline mrazu. S slamo ali suhim listjem lahko naredite tudi majhen kupček okoli rastline, ki bo prav tako pomagal ohranjati toploto.
Bolezni
Kolerabo prizadanejo enake bolezni kot druge rastline iz družine kapusnic. Zaščitimo jo predvsem z obdelavo tal in sadik z določenimi sredstvi ter z nujnim varstvom pred pleveli. Najpogostejši bolezni kolerabe sta pegavost kapusnic in črna gniloba.
Pegavost kapusnic
Pegavost kapusnic se kaže s pojavom koncentričnih peg na listih rastline, ki so žametne in rjave ali črne barve. Seme je v lusku okuženo bodisi samo površinsko bodisi tudi v notranjosti. Tako okuženo seme ima praviloma slabšo kaljivost in zakrknjen videz. Bolezen se prenaša s semeni, zato sta zaščitna ukrepa tretiranje semena s toplo vodo in fungicidom, namenjenim za tretiranje semen ter pravilno kolobarjenje.
Črna gniloba
Črna gniloba je bakterijska bolezen, ki lahko povzroči veliko škodo na nasadih. Najbolj ji ustreza toplo in zelo vlažno vreme ter temperature med 24 in 29°C. Bakterija, ki povzroča bolezen, se prenaša z okuženimi semeni, vir okužbe pa so lahko tudi okuženi rastlinski ostanki. Po okužbi rastline v vseh razvojnih fazah postanejo šibkejše in ne tvorijo glavic pričakovane velikosti. Poleg tega začnejo robovi listov rastline črneti in pojavi se kloroza. Kakovost okužene rastline je bistveno zmanjšana.
Zaščitni ukrepi se nanašajo na agrotehnične ukrepe in kemične ukrepe, kar pomeni izbiro tolerantnih sort, pravilno kolobarjenje, pravilno gnojenje, vzdrževanje in nego rastline ter uporabo fungicidov na osnovi bakra.
Škodljivci
Kolerabo napadajo enaki škodljivci kot druge rastline iz družine kapusnic, med katerimi sta najpogostejša kapusova muha in listne sovke.
Kapusova muha
Kapusova muha je podobna hišni muhi. Dolga je 5 - 7 mm in je sive barve. Ko napade rastlino, povzroči, da potemni koreninski vrat in tudi ostale korenine. Mlade rastline takrat propadejo, starejše pa zaostajajo v razvoju in ne morejo razviti kvalitetne in zdrave glavice. Temu škodljivcu ustrezajo temperature nad 12°C. Varstvo izvajamo z uničenjem ostankov rastline in uporabo insekticidov v kalilniku pred setvijo ali pa med razvojem rastline, med letom in odlaganjem jajčec.
Listne sovke
Listne sovke so rjavi nočni metulji. Škodo najprej povzročijo zelene ali rjave gosenice, ki grizejo liste. Metulji nato odložijo jajčeca na rastline, s katerimi se gosenice v juniju prehranjujejo, nato pa se v zemlji zabubijo in se spremenijo v metulje, ki letajo v juliju in avgustu. Znak za alarm in zatiranje je, če opazimo napad, ki bi lahko škodljivo vplival na več kot 10 % listne mase. Hkrati je potrebno gosenice zatirati, dokler so manjše od 20 - 25 mm, kar pomeni uporabo insekticidov.
Uporaba
Koleraba je dragocena sestavina v medicini in kulinariki, kjer se vsakodnevno uporablja.
Pobiranje
Zgodnjo kolerabo začnemo v celinskih predelih običajno pobirati maja in junija. S prekrivanjem nasadov z agrotekstilom ali ustrezno folijo lahko to pospešimo za približno 7 - 14 dni. Če govorimo o jesenski pridelavi kolerabe, potem jo pobiramo do konca oktobra.
Kolerabo pobiramo ročno, in sicer praviloma tako, da z nožem odrežemo tik pod steblom. Vse poškodovane in stare liste porežemo. Za nadaljnjo pridelavo in prodajo je primerna le zgodnja koleraba z zdravimi nepoškodovanimi listi.
Zgodnje in srednje zgodnje sorte, ki so za pobiranje pripravljene približno od druge polovice maja do julija, se prodajajo izključno z vrhnjimi listi, pozne jesenske sorte pa brez listov. Pridelek zgodnje kolerabe je lahko 20 - 30 t/ha, pri jesenski kolerabi pa do 50 t/ha.
Skladiščenje
Za nadaljnjo proizvodnjo in prodajo kolerabo pakiramo v zaboje ali škatle tako, da so odebeljena stebla ob krajših stranicah, listi pa na sredini. Glede na to, da se jesenska koleraba prodaja brez listov, je tudi pakirana brez listov v zabojih ali mrežastih vrečah. Listje vpliva na čas skladiščenja, zato lahko kolerabo z listi skladiščimo krajši čas kot kolerabo brez listov.
Posodo z listi lahko hranimo približno 2 ali 3 tedne pri temperaturi 0 - 1°C in pri 97 % relativni vlažnosti. Po drugi strani pa lahko jesensko kolerabo hranimo v kleteh več mesecev.
Kulinarika
Kolerabo lahko jemo in pripravljamo na različne načine. Steblo in listi so užitni, tako da jih nasekljamo na kocke ali palčke ali pa jih naribamo.
Mlada koleraba je lahko izjemno sočna in jo kot tako kombiniramo v različnih sezonskih solatah ali k ribam in mesu. Glede na tehniko priprave lahko celotno kolerabo skuhamo tako, da je mehka, kar traja le približno 30 minut. Poleg kuhanja v vodi jo lahko kuhamo tudi na pari, cvremo, dušimo ali pečemo v pečici.
Ker se dobro kombinira z drugimi živili, kot so korenje, krompir, bučke in čebula, je idealna za pripravo vegetarijanskih jedi. Odlična je za pripravo zelenjavnih juh, s svojim nevtralnim in sladkim okusom pa koleraba dopolnjuje različne zelenjavne jedi in enolončnice. Za poudarek okusa kolerabe se pogosto uporabljajo različne začimbe, kot so česen, ingver, kumina ali curry.
Medicina
Koleraba izstopa po visoki vsebnosti vitamina C, saj ena skodelica kuhane kolerabe vsebuje 150 % priporočenega dnevnega vnosa vitaminov. Zato je koleraba dober zaveznik v boju proti prehladu in gripi. Zahvaljujoč vitaminu C ščiti telo s krepitvijo imunosti. Koleraba poleg vitamina C vsebuje kalij in veliko vitamina E.
Listi so izjemno bogati z vitaminom A, zato so odličen vir za zdravje oči in kože. Koleraba se uporablja proti edemom, kandidi in virusom.
Zanimivosti
Čeprav koleraba ni tako znana kot njeni drugi sorodniki iz družine, je v Evropi že dolgo prisotna. Domnevajo, da so jo odkrili leta 1554 v Italiji, čeprav se danes poudarja, da izvira iz Nemčije.
Njeno poimenovanje izhaja iz nemških besed "Kohl", kar pomeni zelje, in "Rübe", kar pomeni repa. Po obliki in videzu je koleraba bolj podobna repi, čeprav je potomka divjega zelja. Po drugi strani pa po okusu bolj spominja na zelje in brokoli.
Foto: HolgersFotografie / Pixabay
Dodaj odgovor