Majaron (lat. Origanum majorana) je rastlina, ki raste kot nizki polgrm višine 50 do 80 cm. Izhaja iz družine ustnatic (Lamiaceae), ki zajema kulinarične rastline kot so bazilika, meta, origano, žajbelj, rožmarin, materina dušica, sivka itd. in ki so bile omenjene že v Starem Egiptu.
Skoraj vsako evropsko gospodinjstvo redno uporablja majaron kot začimbno rastlino, pogosto pa je tudi sestavina kozmetičnih izdelkov.
Po poreklu majaron izvira iz Indije, vendar se je zaradi številnih zdravilnih lastnosti razširil tako po arabskih kot evropskih oz. najpogosteje sredozemskih deželah. V naših krajih majaron ni samonikla rastlina. Zanimivo je, da ravno v Sredozemlju zaradi toplega podnebja majaron raste kot večletna rastlina, čeprav je sicer enoletnica. Zaradi občutljivosti na mraz mu ustreza zmerno podnebje, potrebuje tudi zaščito pred vetrom.
Majaron je sredozemska rastlina in v tem podnebju raste samoniklo. Kultivirano ga vzgajajo skoraj po celi Evropi, razen na skrajnem mrzlem severu.
Korenine so razvejane in tanke, stebla pa večinoma rdečkasta, tanka in razvejana. Listi so srčasti, drobni in prekriti z dlačicami. Cvetovi so lepe bele, rumene, vijolične ali svetlo rdeče rožnate barve. Na vrhu stebla se oblikujejo v skupine po 7-9 cvetov. Cvetovi so bogati z eteričnim oljem in so priljubljeni pri čebelah. V odvisnosti od lege majaron poleti cveti v juliju ali v avgustu. Razen na vrtovih, ga najdemo tudi na mediteranskem krasu, ki ga s svojo lepoto majaron naredi skoraj romantičnega.
Sorodniki
Vrste
Majaron danes pogosto vzgajamo zaradi zdravilnih lastnosti in posebne arome, s katero obogati različne jedi.
Vrtni majaron
Vrtni majaron najpogosteje sadimo na vrtovih in ima značilne srebrno zelene liste ter steblo z rdečkastimi lisami. Ovalni listi so veliki 1-2 cm.
Gurmanski majaron
Ta vrsta majarona je ena najbolj produktivnih, saj raste v košatih - do 60 cm visokih grmih. Ima močan vonj, listi so jajčne ali ovalne oblike.
Majaron Termos
Srebrno siva stebla so nekoliko nižja kot pri ostalih vrstah in dosežejo višino do 40 cm. Listi so majhni in zelene barve.
Kretski majaron
Ta vrsta majarona ima nenavaden okus, ki je podoben limoni in raste v nizkih grmičkih modrikaste barve.
Bajkalski majaron
Ta vrsta majarona je priljubljena v daljni Rusiji in zanjo so značilni majhni beli cvetovi. Grm zraste do višine 55 cm. Zeleni listi so majhni in gladki, imajo pa izredno močan vonj. Vrsta se je izkazala za izjemno odporno na nizke ruske temperature.
Majaron Tushinski Semko
Ta vrsta majarona potrebuje od klitja do nabiranja 128 dni. Pokončna stebla zrastejo celo do višine 60 cm. Rastlina je vijolično sive barve ter ima podolgovate bele cvetove.
Majaron Scandi
Gladki in ovalni listi se bodo razvejali do višine 60 cm, značilen je izrazito močan okus.
Gojenje
Majaron kot enoletno rastlino kolobarimo. Zgodaj jeseni je potrebno tla preorati do globine 30 cm. Spomladi je čas za površinska dela na zemlji. Majaron se dobro vključi v kolobarjenje, vendar pa mu ista podlaga po 2 letih ne ustreza več. Pridelava v monokulturi ni priporočena. Vrtnarji se večinoma odločajo za vzgojo iz sadik, da bi se izognili morebitni neuspešni setvi.
Kolobarjenje
Majaron se bo še posebej dobro prijel na površinah, kjer so bili predhodno posajeni krompir, zelje, stročnice ali čebula. V splošnem mu ustrezajo predhodne vrste, ki v zemlji ne pustijo veliko plevela. Majaron uvrščamo med rastline, ki se ujemajo s katero koli rastlino in celo pospešujejo njeno rast in zdravje.
Zalivanje
Čeprav majaron dobro prenaša sušo, je potrebno nasad redno zalivati. Rastlina je glede potrebne količine vode zahtevna, saj bo primanjkljaj vlage negativno vplival na njeno rast in razvoj, zato je potrebno zagotoviti 600 - 650 mm padavin na m2. Rahljanje bo povečalo pretok kisika in hranilnih snovi do korenin.
Gnojenje
Majaronu je potrebno dvakrat letno dodati dušikovo gnojilo - prvič med drugim okopavanjem, potem pa takoj po prvi žetvi. Uporabimo 150 - 200 kg dušikovega gnojila KAN na hektar. Površino je potrebno takoj po gnojenju okopati, da se gnojilo čim bolje premeša z zemljo in pomaga pri rasti. Če smo površino prejšnje leto gnojili s hlevskim gnojem, zadošča, če uporabimo 400 - 500 kg mineralnega gnojila NPK 15-15-15 na hektar.
Razmnoževanje
Majaron se razmnožuje s semeni ali sadikami. Sadike so mlade rastline, ki jih z namenom presajanja v vzgojimo na kališču (v rastlinjaku ali na topli gredi). Čas setve je konec februarja ali v začetku marca. Majaronova semena so izjemno majhna, zato jih je potrebno zmešati s peskom ali kakšnim drugim nosilcem.
Po setvi seme prekrijemo z zelo tankim slojem zrelega hlevskega gnoja in bo zatem pri temperaturi 10 - 15°C zelo hitro vzklilo.
Sadike je potrebno pustiti na gredah do začetka maja, ves čas pa jih je potrebno redno zalivati, pleti in gnojiti.
Presajanje
Majaron potrebuje sonce in toploto, vendar pa nista vedno dosegljiva, če ga posadimo na vrtu. Če želimo preprečiti, da bi zmrznil pri nizkih temperaturah, majaron lahko tudi presadimo v cvetlični lonček in ga imamo v hiši. Lahko pa naredimo tudi obratno, seme posejemo v lonček in ga potem presadimo v rahlo majsko zemljo.
Tla
Majaronu ustrezajo rahla tla, bogata s humusom. Zemljišče naj bo nevtralno ali rahlo kislo. Majaron ni rastlina, ki bi jo priporočili za monokulturno vzgojo, je pa zelo dobra izbira, če kot predhodno kulturo uporabimo kulture, ki delujejo herbicidno. Tla je potrebno obdelati in gnojiti spomladi in jeseni (30 - 40 cm globoko).
Podnebje
Majaron je rastlina, ki zahteva veliko svetlobe in toplote ter mu zato ustreza toplejše podnebje. V toplejših sredozemskih pogojih tako uspeva kot večletna rastlina, v naših zmernih in hladnejših pogojih pa kot enoletnica, saj zaradi nizkih temperatur ne more prezimiti. Ustrezajo mu južni kraji, kjer pozimi ni nevarnosti zmrzali.
Sajenje
Pri sajenju majarona je potrebno paziti, da so razmiki med sadilnimi luknjicami vsaj 20 cm. V eno luknjico lahko posadimo največ 3 sadike. Razmik med vrstami pa naj bo vsaj 40 cm. Takoj po sajenju je potrebno rastlino zaliti, saj ji pomanjkanje vlage lahko škoduje.
Takoj, ko se sadike primejo, je čas za prvo okopavanje, pri čemer pa moramo biti pazljivi, da mlade, še vedno zelo nežne rastline, ne poškodujemo. Po 3 tednih, ko se majaron že okrepi, izvedemo drugo okopavanje, da odstranimo plevel in zrahljamo tla, ker pozitivno vpliva na rast rastline. V odvisnosti od pojava plevela, je potrebno majaron ponovno opleti in okopati.
Čas sajenja
Idealna temperatura za klitje semen je 20 - 22°C, saj se bo rastlina prenehala razvijati, če bo temperatura padla pod 10°C.
Majaron sadimo spomladi, ko ni več bojazni pred mrazom, saj zmrzne, če temperatura pade pod ničlo. Pred spomladanskim sajenjem je potrebno prezimljena preorana tla (do globine 30 cm) površinsko obdelati.
Sejanje
Seme lahko posejemo naključno ali pa v medsebojno oddaljenih vrstah po 6 - 7 cm. Majaronova semena so drobna, temna in okrogla. Po 3 letih izgubijo kaljivost, zato jih je potrebno čim prej uporabiti. Setev semen se priporoča samo v južnih krajih, drugače pa je zaradi pomanjkanja sonca, potrebno najprej vzgojiti sadike.
Sajenje sadik
V maju sadike majarona iz cvetličnih lončkov presadimo na vrt v rahlo, predhodno pognojeno zemljo. Pazimo, da so sadike med seboj oddaljene 15 cm. Sadike so pripravljene za presajanje, ko so visoke 10 - 15 cm.
Gojenje na vrtu
Majaron je priporočljivo posaditi na tisti del vrta, ki je cel dan izpostavljen soncu, saj mu lega med drevesi ali zgradbami ne bo ustrezala. Če rastlina nima dovolj sonca, se ne razvija normalno in tudi nima značilnega aromatičnega okusa.
Gojenje v rastlinjaku
Sadike vzgojimo na toplih gredah ali v rastlinjakih, kjer jih je potrebno negovati tj. gnojiti, pleti in zalivati. Od marca jih lahko vzgajamo v rastlinjaku, ob toplem majskem vremenu pa je čas, da sadike presadimo na vrt. Sama vzgoja v rastlinjaku je preprosta, saj je za razvoj in rast rastlin potrebno posnemati zunanje optimalne pogoje.
Gojenje v posodah
Majaron lahko vzgajamo v posodah na prostem ali v hiši. V zaprtem prostoru bo grm nekoliko nižji, vendar pa bo odišavil prostor in zahteval tako nego kot ostale sobne rastline. Sadike je potrebno posaditi v vlažno zemljo, ki smo jo predhodno obogatili z organskimi snovmi.
Nega
Takoj, ko se sadike primejo, je čas za prvo okopavanje, pri čemer pa moramo biti pazljivi, da mlade, še vedno zelo nežne rastline, ne poškodujemo. Po 3 tednih, ko se majaron že okrepi, izvedemo drugo okopavanje, da odstranimo plevel in zrahljamo tla, ker pozitivno vpliva na rast rastline. V odvisnosti od pojava plevela, je potrebno majaron ponovno opleti in okopati.
Faza mirovanja
Pred zimo je potrebno majaron pripraviti na mirovanje tako, da rastlino skrajšamo na tretjino prejšnje višine. Lahko ga vzgajamo tudi v zaprtih prostorih. Liste nabiramo po potrebi, najbolje pa je pred cvetenjem.
Vzdrževanje nasada
Po sejanju je potrebno tla kultivirati takoj, ko začnejo rastline kaliti, saj je prezračevanje tal izjemnega pomena. 10-12 dni po sajenju je potrebno zemljo kultivirati in okopati, kar pa tudi ponovimo po vsakem obilnejšem dežju.
Nabiranje
Majaron nabiramo, ko cveti. Ne naberemo samo listov, ampak celo rastlino, ki jo je nato potrebno sušiti v senci. Če je majaron pravilno skladiščen, se lahko v dobro zaprtih posodah ohrani več let.
Majaron nabiramo dvakrat letno. Pomembno je, da to izvedemo ob suhem vremenu in med cvetenjem. Prvo nabiranje je konec julija, ko je rastlina 8 - 10 cm nad zemljo. S tem rastlini omogočimo, da postane pred drugim nabiranjem razvejana in bolj bujna.
Drugo nabiranje poteka konec septembra ali v začetku oktobra, ko majaron požanjemo tik ob zemlji. Če majaron gojite v posodah, lahko za nabiranje uporabite oster kuhinjski nož ali vrtnarske škarje.
Sušenje
Požete rastline pustimo uveneti na tleh, nato pa jih sušimo v senci na zračnem mestu. Majaron je potrebno razprostreti po tleh v čim tanjši plasti, da se hitreje posuši. Drug način sušenja pa je v sušilniku, kjer temperatura ne sme biti višja od 45°C, vendar je to bolj namenjeno profesionalnim pridelovalcem majarona.
Skladiščenje
Po sušenju je potrebno rastlino zmleti in pravilno skladiščiti. Da bi čim dlje obdržali svežino, je potrebno majaron hraniti v hermetično zaprtih kozarcih ali steklenih posodah na hladnem in temnem mestu.
Bolezni
Čeprav majaron ni pretirano občutljiv, ga je potrebno pregledovati, da bi mu lahko ustrezno pomagali v primeru bolezni. Za bolezni so značilni specifični simptomi in če jih opazimo, je potrebno majaron zdraviti kot vsako drugo rastlino. Najbolj znana bolezen, ki napade majaron in s katero se najpogosteje srečamo je alternarioza.
Pozorni moramo biti na glivico Alternaria sp., ki povzroči alternariozo. Simptoma sta prenehanje rasti in pojav belih madežev na listih. Če ju opazimo, je potrebno rastlino zdraviti.
Alternarioza lahko nastane ob preveliki vlažnosti ali ob nezadostnem izsuševanju tal pod grmovjem. Za zdravljenje rastline so potrebni fungicidi.
Škodljivci
Majaronu lahko poleg bolezni škodujejo tudi nekateri škodljivci, med katerimi je najbolj znan majaronov molj. Paziti je potrebno tudi na škodljive žuželke, ki povzročijo sušenje rastlin ali pa uničujejo liste. V nadaljevanju so navedene informacije o najbolj znanih škodljivcih.
Majaronov molj
Ta škodljivec (lat. Hvpsolophus schmidiellius v. Heyd.) je gosenica velikosti okoli 1 cm, ki napade majaron že v začetku poletja, in sicer tako, da s pajčevino prekriva mlade poganjke, ki nato venejo in odmirajo.
Uporaba
Čeprav je majaron najbolj znan kot obvezna začimba v kulinariki, se uporablja tudi v medicini, ima pa svojo vlogo tudi v kozmetiki. V nadaljevanju preverite, zakaj je tako koristen.
Kulinarika
Majaron se v kulinariki v glavnem uporablja kot fino mleta suha začimba, včasih pa tudi svež v kombinaciji z drugimi začimbami. Svež majaron dodamo ob koncu kuhanja, da ne izgubi značilne arome. Majaron je ena redkih rastlin, ki ima močnejši okus, ko je posušena. Posušen majaron dodamo ob začetku kuhanja.
Zaradi bogatega okusa je majaron idealen je za dietne neslane jedi. Poleg picam, ga dodamo tudi v juhe, krompirjevo solato, stročnicam, gobam, paradižniku, jedem z maslom in jajčevcem ter solatam. V kombinaciji s timijanom je priljubljen pri pripravi drobovine, skupaj z brinovimi jagodami pa se uporablja pri pripravi divjačine.
Proizvodnje klobas si brez majarona ne moremo predstavljati - tukaj se uporablja v zmesi s timijanom. Majaron Nemci izredno cenijo in ga celo imenujejo Wurstkraut (tj. zelišče za klobase). Grki majaron redno uporabljajo pri pečenem mesu (posebno jagnjetini) in v jedeh s papriko. V ZDA majaron uporabljajo za mariniranje lososa, Mehičani v kombinaciji s čilijem, na Bližnjem vzhodu pa pri pripravi ovčetine in peki kruha.
Kozmetika
Majaron zaradi zdravilnih lastnosti široko uporabljajo v kozmetične namene. Uporablja se v losjonih in kremah za nego kože, saj pomaga v boju proti aknam. Uporabljajo pa ga tudi v preparatih za lase, saj preprečuje pojav prhljaja in daje lasem sijaj.
Zaradi svojstvenega vonja, ga uporabljajo tudi proizvodnji parfumov. Vsebuje eterična olja (0,8-2 %) in z destilacijo svežega majarona pridobivajo eterično olje, ki se uporablja pri aromaterapiji ali masaži, saj pomaga pri bolečinah v mišicah.
Za pripravo majaronovega olja potrebujete pest suhega majarona, ki ga prelijete s 100 ml hladno stisnjenega olivnega olja. Po 2 tednih precedite in prelijete v temno stekleničko. Na ta način boste dobili svetlo rumeno olje prijetnega vonja.
Medicina
Majaron je učinkovit v boju proti slabosti, črevesnim krčem, napihnjenosti, driski, izgubi apetita, pospešenem bitju srca in tudi nespečnosti. Lahko ga uporabljamo kot čaj, tekočino za grgranje, olje, mast, tinkturo in vino.
Ravno majaronovo vino je učinkovito proti nespečnosti in pomaga pri sprostitvi. Vino pripravimo tako, da 30 g suhega majarona prelijemo s 700 ml belega vina.
Majaronovo tinkturo uporabljamo pri prebavnih in dihalnih težavah. Priprava je enostavna: 50 g majarona prelijemo z domačim žganjem ali alkoholom.
Pomembno je poudariti tudi, da ima majaron antiseptične in antibakterijske lastnosti, zato je koristen proti prehladu, razširjenim venam in pri ranah, ki se težje zacelijo. Majaronova mast pomaga pri revmi in artritisu. Čaj ima široko uporabo, saj pomaga pri bolečih menstruacijah, glavobolu, migreni, zobobolu, boleznih dihalnih poti, pomanjkanju apetita ali prebavnih motnjah.
Majaron lahko uporabljamo tudi za čiščenje organizma, saj spodbuja potenje, uriniranje in splošno izločanje škodljivih snovi. Pomembno pa je omeniti, da pri pretiranem uživanju majarona lahko pride do vrtoglavice in zobobola.
Zanimivosti
Zaradi zdravilnih lastnosti so majaron preučevali številni filozofi, na primer Hipokrat. Za Egipčane je bil sveta rastlina, Evropejci pa so ga vzgajali že od 14.stoletja. Popularen je bil tudi pri Starih Grkih in Rimljanih, ki so ga imeli za simbol sreče. Grki so majaron nanizali na vrvico in ga podarili mladoporočencem, zato je grški bog zakona prikazan z vencem majarona. Za Afrodito, boginjo ljubezni in lepote pa je bil majaron simbol zadovoljstva.
Za razliko od številnih drugih rastlin, je sveži majaron manj aromatičen od posušenega in se zato jedem dodaja ob koncu kuhanja. Zanimivo je, da je majaron priljubljen v Rusiji, kjer uspešno raste klub mrzlim temperaturam. Rusi so navdušeni nad aromo, lepoto vrtov in čudovitim okusom.
Majaron nima samo zdravilnih učinkov, ampak blagodejno deluje tudi čustveno in duhovno, saj prinaša mir in zadovoljstvo.
Manj izkušeni uporabniki majaron pogosto zamenjujejo z origanom ali kakšno drugo priljubljeno rastlino iz družine met. Majaron se razlikuje zaradi posebnega vonja in arome. Čeprav je grenkega okusa, ima sladek in cvetlični vonj.
Zaradi pogoste uporabe pri pripravi pic, večina ob omembi majarona najprej pomisli na to jed, ki jo imamo vsi radi, vendar je majaron veliko več kot le začimba za popularno pico. Majaron je izjemna rastlina, ki se upravičeno vzgaja in uporablja že od starega veka dalje.
Foto: Hans / Pixabay
Dodaj odgovor