Navadni motovilec (lat. Valerianella locusta L.) je rastlina iz družine kovačnikovke (Caprifoliaceae), reda ščetičevci (Dipsacales), ki je znana po številnih okrasnih grmih, najbolj značilni predstavniki pa so bezeg, grmi in vzpenjalke zmernega podnebja, pa tudi tropske rastline, med katerimi so najbolj znani mediteranski kovačnik (znan je po tem, da duši rastlino, po kateri se vzpenja), bisernik in špajkovke.
Motovilec je precej razširjena rastlina z okoli 100 podvrstami in različnimi podtipi. Rastlina je zelo kvalitetna za človeško prehrano, kar nakazuje tudi poimenovanje v latinščini (lat. valere - biti zdrav). Motovilec raste po livadah, je pa tudi pomembna kultura za vzgojo.
Motovilec je lahko enoletna ali dvoletna rastlina. Korenine so plitve in slabo razvite. Listi so ovalni ali podolgovati, temno zelene barve in zrastejo do 20 cm. Na enem steblu pogosto rasteta po dva lista, ki imata po sredini imajo dve izraziti žili. Robovi listov so gladki in imajo občutljivo strukturo. Zgornji del lista in pecelj so prekriti z dlačicami. Motovilec je zelnata rastlina, listi tvorijo rozeto. Cvetovi so majhni in tvorijo grozde. Najpogosteje so bele ali svetlo modre barve in cvetijo v maju. Plod je v obliki sploščenega oreščka rumeno sive barve.
Motovilec je razširjen po Evropi, Aziji, Severni Ameriki in severni Afriki. Večinoma je samonikla rastlina, pogosto jo tudi vzgajajo, čeprav je divji motovilec bolj kvaliteten od vzgojenega in se ga pogosto nabira v naravi. Najdemo ga lahko na livadah, pogosto pa raste tudi ob drugih kulturah ali ob robu vrtov. Hribovita pokrajina ga ne moti.
Sorodniki
Vrste
Motovilec se je z leti uspešno prilagodil rasti v zmernem podnebju in ga danes lahko najdemo tudi v divjini. Sčasoma se je križal z drugimi solatami in travami, zato obstaja več vrst, ki so razvile posebne značilnosti. S križanjem vrst so pridelali tudi hibride, ki so prilagojeni različnim podnebjem in različnim letnim časom.
Ljubljanski motovilec
Ljubljanski motovilec je slovenska avtohtona vrsta. Listi so srednje veliki, podolgovati in čvrsti. Izjemno je odporen na mraz, zato ga lahko sejemo bolj zgodaj in sodi v relativno zgodnje vrste. Najpogosteje se vzgaja v rastlinjakih in kot zgodnja zamenjava za solato.
Holandski motovilec
Holandski motovilec je bolj priljubljen za vzgojo, ker ima večje temno zelene ploščate liste, raste v bogatejših šopih in obilneje obrodi. Steblo je krajše, zato ga je lažje nabirati in čistiti. Holandski motovilec je tudi manj občutljiv glede transporta.
Motovilec Žličar
Žličar je prav tako priljubljena vrsta. Ima srednje velike liste svetlo zelene barve, ki jih lahko režemo po dolžini. List je ploščat brez dlačic, zato je bolj priljubljen za uživanje. Odlično prezimi. Če ga posejemo oktobra, dozori zgodaj spomladi.
Motovilec Gala
Gala je hibrid motovilca, ki se ga prideluje jeseni in pozimi. Značilna je odprta in spuščena rozeta. Listi so veliki in okrogli, tako da ga hitro naberemo in očistimo. Zaradi pozne pridelave ima lahko bolj grenak okus.
Motovilec Juvert
Juvert je motovilec, ki je namenjen pridelavi poleti, saj daje visok donos tudi pri visokih temperaturah. Ima velike liste in zagotovi bogat pridelek. Listi so ovalni in temno zelene barve, brez dlačic na zgornjem delu lista. Lahko ga dlje časa skladiščimo in je idealen za trgovino.
Motovilec Etap
Motovilec Etap je še ena vrsta, ki jo vzgajamo za jesensko ali zimsko pridelavo. Vzklije zelo hitro, v 6-8 dneh. Rozeta je težka in listi so položeni. Etap je lahko nabirati, saj ima mesnate in okrogle liste.
Sajenje
Čeprav je motovilec samonikla rastlina in ga lahko najdemo v divjini, je kultura, ki jo zaradi dobrega okusa in pozitivnih učinkov, vse pogosteje vzgajamo. V nadaljevanju navajamo nasvete, kako zagotoviti uspešen pridelek.
Čas sajenja
Motovilec lahko sejemo neodvisno od letnega časa, izbira časa sejanja pa je odvisna od vrste, ki jo nameravamo vzgajati. Ločimo spomladanske, poletne, jesenske in zimske sorte.
Vzklije že po 8 dneh, tako da je lahko spomladanska setev primerna za nabiranje že sredi poletja. Kasnejše setve, kot sta jesenska in zimska, pa bodo obrodile šele spomladi, ker rast stagnira pri nizkih temperaturah.
Motovilec lahko prenese temperaturo do -15°C. Minimalna temperatura za kalitev je 0°C, optimalna pa 10°C.
Izbira podlage za sajenje
Motovilec je zelnata rastlina, ki se razmnožuje s semeni, zato ni primeren za cepljenje. Razmnoževanje je preprosto in je v divjini samonikel. Sčasoma je prišlo do mešanja vrst in odkritja novih hibridov (pretežno z namenom pridelave prilagojenih semen za vzgojo na določenem področju ali pa za povečanje pridelka).
Sejanje
Pri vzgoji motovilca semena posejemo. Semena so majhna in sploščena zato je priporočljivo 2 g semen razporediti na 1 m2. Priporoča se uporaba certificiranih in tretiranih semen. Če seme pravilno skladiščimo, obdrži izvrstno kaljivost do 5 let.
Pomembno je paziti na pravilno kolobarjenje. Kadar motovilec sejemo s sejalko, je potrebno med vrstami pustiti 15 cm. Seme posejemo na globini 1 cm in ga rahlo posujemo z zemljo. Da bi se bolje prijelo, ga lahko pritisnemo navzdol z valjčkom.
Na težji podlagi ga lahko posejemo tudi površinsko in ga prekrijemo s plastjo peska, kar pospeši rast.
2 tedna pred sejanjem je potrebno zemljo obdelati, kar vključuje oranje globinskega sloja in rahljanje zemlje. Pred setvijo lahko površinsko plast zdrobimo z brano.
Sajenje sadik
Glede na to, da ima plitve in občutljive korenine, je motovilec lažje in bolj učinkovito sejati neposredno v zemljo. Vendar pa ga je med vzgojo potrebno redčiti, da bi se rastlina bolje razvijala in da bi se povečal volumen listov. Izkoreninjene rastline lahko presadimo na novo lokacijo, kjer nadaljujejo z rastjo. Po presajanju je potrebno paziti na korenine in rastlino dobro zaliti. Pri masovni pridelavi pa dodatno presajanje sadik ni potrebno, saj je to zelo obsežen in dolgotrajen proces.
Sajenje sadik iz posod se priporoča pri vzgoji v zaprtem prostoru, ko se rastlino posadi na določeno mesto skupaj z zemljo, v kateri je rasla.
Gojenje na vrtu
Motovilec ni zahteven glede tal. Raste lahko na ravnini, odlično pa uspeva tudi na hribovitih delih. Ustreza mu veliko sonca in neposredne dnevne svetlobe.
Pri sajenju je potrebno poskrbeti, da ni popolnoma v senci. Zaradi prilagodljivosti pa ga lahko vzgajamo tudi ob robovih vrta. Nasadov motovilca na prostem ni potrebno prekrivati ob blagih zimah oziroma, če pričakujemo sneg. Pri ostrih zimah pa se kot zaščita uporabi agrotekstil za pokrivanje gredic.
Gojenje v rastlinjaku
V visokih rastlinjakih vzgoja motovilca omogoča nabiranje tudi pozimi. Zaradi pomanjkanja sveže zelene solate dosega motovilec pozimi visoko ceno in je vzgoja v tem obdobju zelo donosna. Med zimo lahko dosežemo večkratni pridelek v ogrevanih rastlinjakih, kjer se temperatura ne spusti pod 15°C.
Zaradi lažje obdelave tal, nabiranja in ohranjanja temperature se priporoča uporabo visokih rastlinjakov. Motovilcu ustreza namakanje, zato se priporoča tudi uporaba kapljičnega namakalnega sistema, ki enakomerno zaliva nasad. Pozimi je potrebno zagotoviti več svetlobe z LED žarnicami.
V zaprtem prostoru je najlažje vzgajati sadike, ki jih enakomerno posadimo. Ker ni potrebno niti gnojenje, to poslovanje še bolj racionalizira.
Gojenje v posodah
Pridelek motovilca je velik, kadar ga vzgajamo v visokih gredah, kjer je zaščiten pred plevelom in dvignjen nad senco drugih rastlin. Visoko gredico pripravimo tako, da zagotovimo prostor stranicam in prepustnost dna. Na dno lahko položimo tudi zlomljeno keramiko ali kamenčke, ki bodo prepuščali vodo. Gredico napolnimo z rahlo humusno zemljo, ki je bogata s hranilnimi snovmi. Dvignjen položaj olajša kasnejše nabiranje. V posodi širine 3 cm se goji tudi sadike, ki bodo najbolj uporabne pri vzgoji v zaprtem prostoru.
Tla
Motovilec se lahko prilagaja različnim tlom in nima posebnih zahtev. Seveda bo bolje obrodil na humusnih tleh. Rad ima globoko in dobro drenirano zemljo. Najbolj mu ustrezajo peščena tla, ki so lahko tudi kisla. Ne uspeva pa na močvirnih tleh, ki so prepojena z vodo.
Podnebje
Glede na to, da je motovilec zelo prilagodljiva rastlina, zlahka uspeva v zmernem podnebju. Seveda pa lažje prezimi ob bolj milih zimah. V veliki meri ga vzgajajo v kontinentalnih delih, kjer se uporablja kot ena prvih solat. Dobro lahko prenese tudi vroče vreme, vendar je zaradi plitvih korenin potrebno paziti na količino vode.
Gojenje
Vzgoja motovilca ni težka zaradi njegove izjemne prilagodljivosti na pogoje, v katerih uspeva. Ceni vzgoje in pridelave sta relativno nizki, zato ga pogosto izberejo tudi ekološki pridelovalci. V nadaljevanju so najboljši nasveti, kako vzgojiti dober motovilec in ustvariti bogat pridelek.
Kolobarjenje
Motovilec je vrsta, ki jo lahko na istem področju vedno znova sadimo. Ni potrebno menjati lege rasti niti rotirati kultur. Zelo dobro se ujema z ostalimi kulturami in lahko raste med gredicami ali na robovih vrta.
Da bi izkoristili prazno površino, ga lahko posejemo po izkopavanju poznega krompirja ali po obiranju graha. Lahko ga tudi vzgojimo bolj zgodaj in je odlična predkultura mešanim poljedelskim kulturam, kot so pšenica, ječmen in krompir. Ustreza mu bližina pora in brstičnega ohrovta.
Ne ustreza pa mu bližina iglavcev, zaradi katerih se mu lahko spremeni okus in ga raje sadimo stran od nasadov borovcev, kleka ali smreke. Priporočljivo je sejati motovilec ločeno od špinače.
Zalivanje
Motovilec ima plitve korenine in potrebuje vlažno zemljo, zato je v daljšem sušnem obdobju potrebno zagotoviti namakanje. Optimalna je uporaba pršilnikov, ki bodo površino enakomerno zalivali čez dan.
Največ lahko preživi 1 teden brez padavin ali vode, vendar listje takrat že lahko porumeni. Pomembno je paziti tudi na dobro dreniranost tal in odvajanje vode, ker lahko drugače pride do gnitja korenin.
Gnojenje
Motovilec ima korenine do globine 20 cm, zato pogosto ni potrebno dodatno gnojenje, ampak hranilne snovi jemlje iz površinskega sloja. Gnojenje s hlevskim gnojem ali kompostom ni priporočljivo, saj se motovilec lahko navzame neprijetnega vonja in okusa. Dobro se odziva na starejša gnojenja z organskimi gnojili, uporablja pa tudi hranilne snovi predkultur.
Če so tla zelo osiromašena, se lahko med vegetacijo dodajo gnojila bogata z dušikom. Prav tako lahko rastlino 15-20 dni pred nabiranjem, obogatimo z dušikom za kvalitetnejši pridelek. Dušik je najbolje vnesti preko NPK gnojila, dobro pa reagira tudi na dodajanje tekočega gnojila med rastjo.
Razmnoževanje
Motovilec se razmnožuje s semeni. Seme motovilca je sploščen orešček, ki nastane po cvetenju. Semena lahko kupimo pripravljena tretirana in varna. Vseeno pa lahko naredimo tudi zalogo svojih semen. Seme se razvije po cvetenju in zato je potrebno rastlino pustiti odcveteti. Ko dozori, seme naberemo in ga do naslednje setve hranimo v mrzlem in suhem prostoru. Zrela semena lahko hranimo tudi do 5 let, pa bodo ohranila enako kaljivost.
Nega
Pri vzgoji motovilca je potrebna pozornost pri vzdrževanju, kar tudi zagotovi bogat pridelek. Čeprav je motovilec zelo odporna rastlina, lahko ustrezna nega še poveča kvaliteto pridelka.
Vzdrževanje nasada
Vzdrževanje nasada zajema boj proti plevelu in prilagajanje tal. Pri boju proti plevelu je najpomembnejša preventiva pred setvijo. Iz zemlje je zato potrebno odstraniti ves plevel in jo zrahljati. Med rastjo je potrebno odstranjevati plevel, ki je v bližini gredice, priporočljivo pa je tudi vzdrževanje okoliških površin. Uporaba herbicidov lahko škoduje motovilcu, čeprav lahko v nasadu motovilca uporabljamo kemijske preparate, ki odstranjujejo plevel. Prilagajanje tal pa zajema brananje površinske trde zemlje, da se izboljša dotok kisika.
Obrezovanje
Motovilca pred končnim nabiranjem ni potrebno obrezovati. Pomembnejše je redčenje v času rasti. Če je motovilec pregosto posajen, ga je potrebno na vsakih 10 cm odstraniti, da se lahko vsak šopek pravilno razvija. Z redčenjem lahko počakamo, dokler sadika ne razvije vsaj 3 listov.
Nabiranje
V povprečju lahko motovilec naberemo po 70 dneh od setve, vendar pa je zorenje odvisno od termina sejanja. Spomladanske setve večinoma dozorijo v 60 - 70 dneh. Zimske setve pa mirujejo, s pojavom toplejšega vremena pa lahko preidejo v cvet. Ko se pojavijo cvetni popki, postane list žilav in neužiten. Zato priporočamo večkratno sejanje na manjših površinah.
Nabiranje je najtežji del vzgoje motovilca, saj se lahko izvaja samo ročno. Ko listi dozorijo, jih porežemo in pri tem pazimo, da ne poškodujemo korenin. Tak način nabiranja je ustrezen, če ima motovilec večje liste. Drug način nabiranja pa je puljenje cele rastline skupaj s koreninami, prav tako ročno. S takim načinom nabiranja lahko naberemo tudi do 10.000 kg/ha. Goste nasade je najbolje izpuliti s korenino, da spodnji listi ne porumenijo. Motovilec naberemo v zabojčke, ki se kasneje pripravijo za transport ali skladiščenje.
Skladiščenje
Motovilec takoj ko ga naberemo, potopimo v vodo, da se spere vsa zemlja in se očistijo nečistoče, ki bi lahko med hrambo poškodovale liste. Pakiramo ga v plastično embalažo ter hitro odpeljemo do prodajnih mest, saj svež motovilec hitro ovene. Pakiramo ga na rahlo in pazimo, da ne poškodujemo listov, saj poškodovan začne hitreje propadati. V določenih primerih ga lahko hranimo pri temperaturi 0°C, ampak največ 2 tedna.
Bolezni
Motovilec lahko na isti površini vzgajamo zaporedno, vendar se lahko pojavijo značilne bolezni, ki bi lahko bistveno ogrozile nasad in povzročile finančno škodo.
Peronospora
Je glivična bolezen, ki se pojavi ob toplem in vlažnem vremenu. Napade liste in pojavijo se značilne rumene pege. Na spodnjem delu lista nastane sivkasta prevleka in pridelek je neužiten. Po določenem času listi porumenijo in se posušijo.
Bolezen se lahko prenese tudi na drug pridelek, zato je potrebno na okuženem področju uporabiti fungicid. Peronosporo lahko preprečimo tudi z redkejšo setvijo ali z odstranjevanjem rastlin, ki kažejo vidne simptome okužbe.
Pepelovka
Pepelovko prepoznamo po beli prevleki na površini listov. Do zdaj še niso odkrili kultivatorja, ki bi bil nanjo odporen. Dodatno jo pospešuje vlažno vreme. Prenaša se lahko tudi z drugih rastlin, okuži pa lahko celoten pridelek. Ob pojavu bolezni je najbolje uničiti celoten pridelek, površino pa pred setvijo obdelati s fungicidom.
Bela gniloba
Bolezen lahko napade rastline v vseh fazah razvoja, primarno pa napada liste. Ustreza ji vlažno vreme z nizkimi temperaturami. Simptomi so gnitje rastline in bel micelij na vratu korenin. Preprečimo jo z uporabo tretiranega semena, sajenjem na zaščitno folijo, preprečevanjem zadrževanja vode in z uporabo fungicidov.
Okužene rastline je potrebno odstraniti in zažgati, zemljo pa obdelati s fungicidom.
Škodljivci
Poleg preventive je pomembno vedeti tudi, kako ukrepati v primeru bolezni ali napada škodljivcev. V nadaljevanju navajamo najpogostejše škodljivce, ki napadejo motovilec in kako se boriti proti njim.
Polži
Polži so invazivna vrsta, ki se hrani z mladimi poganjki rastlin, še posebej pa imajo zaradi mehkih listov in bližine tal radi motovilec in ostale solate. Odrasel polž lahko naredi ogromno škodo in poje cel list, s čimer zmanjšuje pridelek ali oslabi rastlino. Prav tako polži puščajo sluz, iztrebke in različne bolezni, ki se lahko razširijo na celoten pridelek. Iznebimo se jih lahko z dovoljenimi polžomori, ki pa jih je potrebno postaviti pred klitjem, da ne vplivajo na kvaliteto pridelka. Pri ekološki vzgoji pa lahko gojimo indijske race tekačice, ki se hranijo s polži, ne jedo pa solate.
Pesna muha
Kot že samo ime pove, je pesna muha (lat. Pegomya betae) škodljivec, ki primarno napada peso. Vendar pa se v času odlaganja jajčec lahko preseli in prehranjuje z motovilcem. Pogosto je tudi na špinači, zato je priporočljivo sejati motovilec ločeno od špinače. Pesna muha se prehranjuje z listnimi sokovi, ni pa potrebno odreagirati, če ne odlaga jajčec. Kadar so vidni skupki belih jajčec, je potrebno na nasadu uporabiti insekticid.
Listne uši
so pogost škodljivec na rastlinah, lahko pa se preselijo tudi na motovilec. Pogosto se razmnožujejo na blitvi, zato se je potrebno izogibati njeni bližini pred začetkom setve. Prisotnost listnih uši opazimo kot črn skupek na spodnjem delu lista. Tam odlagajo ličinke, ki se prehranjujejo s sokovi. Po določenem času se začne okuženi list zvijati. Najbolje jih je preganjati z ustreznimi insekticidi.
Ptice
Med zorenjem lahko mlade liste zobajo ptice in zaradi plitvih korenin izpulijo celo rastlino. Pred njimi se lahko zaščitimo z zaščitno mrežo ali agrofolijo. V takih primerih se obrestuje tudi vzgoja v zaprtih prostorih. Včasih pa je prisotnost ptic pozitivna, saj se nekatere prehranjujejo z ušmi, druge z žuželkami in tako pomagajo pri varovanju nasada.
Uporaba
Motovilec ima široko uporabo tako v uradni kot v ljudski medicini. Glede na to, da je zelo odporen in lahko prezimi ter da je tudi samonikla rastlina, je zelo lahko dostopen. Zato ne preseneča, da so ljudje njegove zdravilne in hranilne lastnosti izkoristili na številne načine.
Kulinarika
Motovilec je odlična zamenjava za solato, saj raste v vseh letnih časih in je dostopen v vseh prodajalnah po relativno nizki ceni. Zaradi manjših listov ga je tudi lažje jesti. Poznan je po svojem okusu, ki je podoben orehom in ga lahko kombiniramo z drugimi solatami. Jemo izključno surovega in začinjenega po okusu. Je tudi dobra sestavina smoothijev in naravnih sokov. Prednost je potrebno dati organsko vzgojenemu ali divjemu motovilcu.
Medicina
V ljudski medicini priporočajo motovilec pri anemičnosti. Tako kot špinača je bogat z železom, ki se neposredno sprosti v krvni obtok in je tako njegov izkoristek popoln. Poln je vitamina B, ki spodbuja delovanje metabolizma. Prispeva k povečanju energije in pomaga v borbi proti celulitu. Bogat je s kalijem, ki uravnava delovanje srca. Priporoča se tudi uživanje za zniževanje holesterola v krvi. Vsebuje tudi vitamina A in C. Vitamin A ščiti vid, vitamin C pa varuje pred prehladom in gripo.
Zanimivosti
Motovilec je rastlina, ki so jo sprva za prehrano uporabljali podeželani, saj so jo lahko našli v naravi. Njegovo poreklo ni znano, predvidevajo, da je zrasel kot samonikla rastlina na področju Evrope. Danes ga vzgajajo po Evropi, Aziji, Severni Ameriki in Avstraliji.
Njegov pomen se je povečal zaradi velike vsebnosti železa ter ker je redka solata, ki jo lahko pozimi jemo svežo.
Motovilec je svetu kulinarike predstavil vrtnar kralja Ludvika XVI. Od takrat je priljubljena solata zaradi svojega orehom podobnega okusa. Je tudi sestavina tradicionalne dunajske solate, v kateri se poleg njega nahajata tudi krompir in čebula.
Motovilec lahko vzgajamo ekološko brez velikih stroškov, a z velikim zaslužkom. Vseeno pa zahteva precej fizičnega dela in je po nabiranju obstojen le kratek čas, zato se je potrebno z oddaljenim distributerjem dogovoriti za hitro prodajo.
V času nabiranja je potrebno za ročno nabiranje zbrati zadosti ljudi, vendar pa se s takim načinom nabiranja ohrani kvaliteta.
Foto: WikimediaImages / Pixabay
Dodaj odgovor