Haskap jagoda ili kamčatski kovačnik (lat. Lonicera caerulea var. kamtschatica) je vrsta jagodičja iz družine kovačnikovk (Caprifoliaceae) in reda reda ščetičevci (Dipsacales), ki izvira iz jugovzhodne Azije. Ostala poimenovanja za haskap jagodo so sibirska borovnica, majska jagoda, užitno modro kosteničevje in kamčatska jagoda.
V novejšem času se vedno bolj goji v Evropi, dolgo tradicijo gojenja pa imajo v Rusiji, na Kitajskem in Japonskem. Haskap jagode najhitreje dozorijo po zimskem mirovanju, obrodijo do polovice maja.
Grm je listopaden in lahko zrase do višine 1 - 3 m. Plod je jagoda podolgovate oblike, modre barve in intenzivne arome. Grm lahko tehta tudi do 8 kg, polno obrodi v šestem letu po sajenju. Glede na to, da izvira iz Sibirije, je izjemno odporen na nizke temperature (do -47°C), listje pa se pogosto začne razvijati tudi pod snegom. Odprti cvetovi prenesejo temperaturo do -10°C.
Za sajenje je primerna kislost tal 5 - 7 pH. Priporočljivo je skupaj saditi vsaj dve ali več podobnih vrst, ker pri rastlini ni samooploditve.
Sorodniki
Vrste
Uradno se z razvojem vrst haskap jagod ukvarja univerza Saskatchewan, vendar rastline gojijo v Kanadi, evropskih in azijskih državah. Dostopne so tudi nekatere starejše ruske vrste, ki jih je v Severno Ameriko prinesel Jim Gilbert okoli leta 1990. Plodovi teh sort so v glavnem manjši in bolj trpki, vendar pa so rastline zaželene za gojenje, tako da so do zdaj odkrite in trenutno najbolj popularne vrste: Tundra, Borealis, Indigo vrste Aurora, Honeybee in Boreal vrste.
Tundra
Vrsta Tundra dozori, ko doseže višino 1 - 1,5 m. Povrhnjica ploda je bolj čvrsta kot pri ostalih vrstah in med obiranjem ne izpušča sokov. Plod v povprečju tehta 1,5 g.
Borealis
dozori pri višini okoli 1 m. Ima večji in slajši plod od ostalih vrst ter mehko povrhnjico, tako da jagoda pri obiranju izpusti malo soka.
Indigo Gem
Indigo Gem dozori pri višini 1,5 - 1,8 m. Široko se uporablja v proizvodnji, zato je zaželena vrsta. Jagoda je čvrsta, manjšega obsega. Dobro oprašuje.
Indigo Treat
dozori, ko doseže višino 1 - 1,5 m. Podobna je Tundri, vendar je jagoda manjša. Rastlina raste bolj pokončno od ostalih vrst, okus jagode pa je podoben slivi.
Indigo Yum
raste pokončno, je razvejan in ima ovalno krošnjo. Jagode so daljše kot pri ostalih Indigo vrstah. Odkrili so jo na Univerzi v Saskatchewanu, vendar jo je težko razmnoževati.
Aurora
Aurora ima velike jagode sladkega okusa, ki jih je lahko obirati. Uspeva na vlažnih tleh in je izbrana vrsta za opraševanje sorte Borealis.
Honeybee
Ta vrsta je izbrana za opraševanje vrst Borealis, Indigo in Tundra. Zelo hitro raste, plodovi pa se pojavijo že hitro po sajenju.
Boreal Blizzard
Jagode so dvakrat težje kot pri vrstah Tundra in Borealis in dobrega okusa. Ima močne veje in največje jagode od vseh sort.
Gojenje
Le malo je tako vsestranskih rastlin, ki so tudi tako okusne kot domače haskap jagode. Vendar pa se uspešnost pridelka začne ravno z izbiro mesta in metode sajenja.
Rastlina lahko ob pravilnem vzdrževanju živi in obrodi tudi 30 - 50 let, je pa potrebno upoštevati dejavnike, kot so vrsta, opraševanje, vzdrževanje, zaščita pred boleznimi in škodljivci.
Večina gojiteljev v Sloveniji haskap jagode goji po ekoloških načelih. Prvih nekaj let rasti največjo težavo predstavlja plevel, ki zahteva mehansko odstranjevanje, potem pa lahko prostor med vrstami brez težav kosimo.
Tla
Grmi haskap jagod najraje rastejo na tleh, ki imajo pH med 5 in 7. Pomembno se je izogibati sajenju v zemljo, ki dolgo zadržuje vodo, ker pride do propadanja rastlin. Običajno se sadi zgodaj spomladi v prisojni legi.
Podnebje
Haskap jagoda najbolje uspeva v hladnejšem podnebju, če pa jo gojimo v toplejšem podnebju lahko nastanejo opekline, plesen in pride do prezgodnjega odpadanja listja. Pomembno je tudi omeniti, da na prilagoditev in rast v določenem podnebju vpliva samo poreklo sorte. Rastline ruskega porekla tako najbolje uspevajo v hladnem podnebju, rastline japonskega porekla pa lahko uspevajo tudi v toplejšem podnebju.
Čas sajenja
Haskap jagode je najbolje saditi jeseni, saj to omogoči daljši čas za razvoj korenin, ki pomagajo rastlini preživeti poletno vročino. Je pa lahko uspešno tudi spomladansko sajenje.
Kolobarjenje
Haskap je priporočljivo saditi ob gabezu, drobnjaku, jajčevcu in v sadovnjakih ob sadnih drevesih, ki prenašajo vlažna tla, kot so hruške, jablane, slive, češnje, višnje, borovnice in maline. Izogibati se je treba sajenju poleg rastlin, ki pripadajo isti družini, kot sta bezeg in motovilec.
Je medonosna rastlina, kar pomeni, da jo oprašujejo čebele, s svojim zgodnjim cvetenjem pa čebelam opraševalcem zagotavlja prepotreben vir nektarja, zato jo je priporočljivo saditi poleg rastlin, ki se zaradi boljše rasti in razvoja oprašujejo, kot so jagode, maline, robide, brusnice, kosmulje, navadne nešplje, kutina in grozdje, od agrumov pa pomaranče, mandarine, limone in limete ter tropsko sadje liči, avokado, guava in pasijonka.
Buče, vključno z bučko, melono, oljno bučo, maslenimi bučami in kumarami tudi oprašujejo čebele, zato jim bo koristilo, če posadite grm haskapa ob robu zelenjavnega vrta.
Zelenjava ne potrebuje opraševanja, da bi razvila dele rastline, ki se pobirajo in uživajo, a da bi jo sploh gojili, moramo preživeti sposobna semena za sajenje, čebele pa so za to bistvenega pomena. Kapusnice, vključno z gorčico, blitvo, oljno ogrščico, repo, ohrovtom, cvetačo, brokolijem ter kalčki in peso, oprašujejo številne žuželke, vključno s čebelami.
Gojitvena oblika
Načeloma lahko haskap gojimo na različne načine, odvisno od ciljev in rastnih pogojev. Eden od načinov gojenja haskapa je grmovnica. Ta metoda se pogosto uporablja, ko želimo na manjši površini pridobiti čim več plodov. Grmovnice lahko oblikujemo tako, da zagotovimo njihovo kompaktnost in dober drenažni sistem.
Drug način gojenja haskapa je kot drevo. Ta metoda se pogosto tudi uporablja, ko želimo dobiti več plodov na rastlino. Drevo lahko obrežete, da ohranite določeno obliko in zagotovite dober drenažni sistem.
Tretji način gojenja haskapa je kot živa meja, način, ki se pogosto uporablja, ko želimo ustvariti živo mejo ali ko želimo plodove pridobiti na čim manj prostora.
Faza mirovanja
Faza mirovanja haskapa se običajno začne pozno jeseni, ko se temperature znižajo in primanjkuje svetlobe. Rastlina preneha proizvajati nove liste in se pripravi na prezimovanje. Med fazo mirovanja haskap potrebuje manj vode in hranil in se ga ne sme obrezovati ali oblikovati. Faza se običajno konča spomladi, ko se temperature dvignejo in se poveča svetloba. Nato rastlina začne nov cikel rasti in nastajanja novih listov.
Sajenje
Haskap jagodi je potrebno pripraviti najboljše možne pogoje za zagotovitev največje možne rasti in pridelka - vključno z mestom sajenja.
Pred sajenjem je potrebno preveriti zemljo, v kateri bodo posajene jagode (vključno s testom pH), saj uspevajo samo na rodovitnih tleh.
Haskap jagode gojimo plantažno kot grm na rahlo kislih do rahlo bazičnih tleh. Običajno kupimo mladi grm, ki ga posadimo neposredno v zemljo, lahko pa posejemo tudi semena.
Sejanje
Semena haskap jagod so zelo majhna in jih lahko odstranimo iz zrelega ploda ali pa kupimo pakirana.
Za optimalno klitje je najboljše sveže seme, vendar pa je proces rasti rastline daljši kot če kupimo že odrasel grm. Seme je potrebno namočiti 24 ur pred sajenjem, po samem sajenju pa prekriti s tankim slojem zemlje in paziti, da ni posejano pregloboko v zemljo. Seme naj bi vzklilo v 3 - 6 tednih od sajenja. Optimalna temperatura za klitje semen je med 18 in 25°C.
Sajenje sadik
Sajenje sadik haskapa zahteva dobro pripravo tal, da so rodovitna in dobro odcedna. Haskap ima rad rahla in vlažna tla, zato je pomembno, da mu zagotovimo dobro drenažo in prostor, kjer bo sadiko sončna svetloba pokrivala vsaj 6 ur na dan. Sadilna jama mora biti globoka približno 30 cm in široka približno 50 cm. Sadiko položimo v jamice in razporedimo korenine, pri čemer pazimo, da so dobro razporejene po dnu jamice.
Po sajenju sadiko dobro zalijemo in okoli sadike položimo plast zastirke, da preprečimo izsušitev tal in obdržimo vlago.
Cepljenje
Haskap lahko cepimo, da pospešimo rast rastlin, ustvarimo ožje veje, ki bodo bolje obrodile, odstranimo suhe in obolele veje ali oblikujemo želeno obliko.
Za cepljenje je treba izbrati zdrave veje, najboljši čas pa je pomlad. Veje odrežemo na izbrani višini, rez naj bo pod kotom 45 stopnjev. S spodnjega dela reza odstranimo vse liste, nato pa na rez položimo šoto ali podoben material, da se tkivo ne izsuši. Po tem je treba rano oviti s povojem iz volne ali podobnega materiala, da jo zaščitite. Če je potrebno, rastlino po cepljenju zalivamo.
Gojenje na vrtu
Za uspešno sajenje haskapa na vrtu je treba zemljo pripraviti tako, da bo rodovitna in dobro odcedna. Rastlina ima rada rahla in vlažna tla, zato je pomembno zagotoviti dobro drenažo. Za sajenje je treba izbrati mesto, kjer bo sadika izpostavljena sončni svetlobi vsaj 6 ur na dan. Jama za sajenje naj bo globoka približno 30 cm in široka okoli 50 cm, sadiko pa vanjo položimo tako, da so korenine dobro razporejene po dnu jame. Po sajenju je pomembno, da sadiko dobro zalijemo in okoli nje potresemo plast zastirke, da ohranimo vlažnost tal in preprečimo izsušitev.
Gojenje v rastlinjaku
Haskap lahko sadimo v rastlinjaku, vendar ne smemo pozabiti, da je to rastlina, ki ima rada nižje temperature in potrebuje čas počitka. Rastlinjaki se uporabljajo predvsem za gojenje rastlin, ki potrebujejo višje temperature in neprekinjeno rast.
Za uspeh haskapa v rastlinjaku je treba zagotoviti ustrezne pogoje za rast, vključno s svetlobo, temperaturo, vlago in hranili. Prav tako je pomembno, da spremljamo rast rastline in ji med rastno sezono zagotovimo dovolj hranil in vode.
Gojenje v posodah
Haskap jagoda najbolje uspeva na mestih, kjer je vsaj 6-8 ur sončne svetlobe. Rastline sicer lahko napredujejo tudi ob krajši osvetljenosti, vendar pa se lahko zmanjša količina zrelih plodov. Pri premočni osvetlitvi lahko pride do poškodb na rastlini, zato pri sajenju pogosto postavimo zaslon ali pregrade, da lahko opoldne rastlino zasenčimo.
Pri gojenju v posodah pa obstaja tudi možnost, da položimo pod posodo podlago, s katero lahko premaknemo posodo z rastlino za nekaj ur v senco opoldne, ko je sonce najmočnejše.
Rastline so tako odporne, da pozimi ne potrebujejo posebne nege. V posodah je potrebno zagotavljati zmerno vlažnost in ne pretiravati z zalivanjem, še posebej spomladi in poleti. Rastline, ki so posajene v posodah, potrebujejo manj vlage v primerjavi z rastlinami, ki rastejo v zemlji na prostem.
Vzdrževanje nasada
Vzdrževanje nasadov haskapa pomeni redno zalivanje, saj ima haskap rad vlažna tla, zato je pomembno, da poskrbimo za zadostno količino vlage v času rasti, redno gnojenje s hranili za boljšo rast in obroditev plodov, obrezovanje, ki je običajno spomladi, za ohranjanje določene oblike ter skrb za dober drenažni sistem in odstranitev odvečnih rastlin in listja.
Nega
Haskap jagodo je enostavno gojiti in je izvrstna rastlina za začetnike. Potrebujejo minimalno gnojenje in v bistvu lahko same skrbijo zase. Poleg zalivanja in dodatnega gnojenja so v nadaljevanju dodatni nasveti za nego in vzdrževanje rastline, da bi bil pridelek čim obilnejši.
Zalivanje
Rastlino je potrebno zaliti takoj po sajenju, po 2 - 3 letih pa je potrebno količino vode zmanjšati. V obdobju po sajenju je pomembno temeljito zalivanje, da se spodbudi globoka rast korenin. Prepogosto zalivanje z majhnimi količinami vode pa bi lahko privedlo do plitve rasti korenin.
Če gojimo haskap jagodo na področjih, kjer sta pogostejši vročina in suša, rastlina zahteva večje količine vode. Na vseh ostalih področjih pa je potrebno spremljati le, da so tla, v katerih haskap jagoda raste, vlažna. V obdobju, ko pogosteje dežuje, zalivanje ni potrebno. Praviloma se seme ali grm zalivata vsak teden z majhno količino vode, ki zadošča, da se zemlja navlaži.
Gnojenje
Haskap jagoda ne potrebuje veliko hranljivih snovi in tudi tal, na katerih raste, ne smemo gnojiti pozno poleti. Za gnojenje se priporoča uporaba gnojila 10-10-10 tj. takega, ki vsebuje 10% kalija, fosforja in dušika.
Gnojenje je pomembno v zgodnjih in tudi nadaljnjih fazah razvoja rastline, vendar vedno v majhnih količinah. Praviloma se plodovi obirajo konec junija do sredine julija, saj naj bi bile jagode do takrat že intenzivne modre/vijolične barve.
Jagode niso trdno pritrjene na veje in zlahka padejo na tla, tako da lahko pod grmom razprete ponjavo in naberete jagode z otresanjem grma.
Razmnoževanje
Za haskap jagodo je ključno navzkrižno opraševanje med vrstami te rastline. Priporočeno je posaditi 3 grme drugega poleg drugega.
Rastlina je odporna na nizke temperature in prvi cvetni listi se pojavijo zgodaj, pogosto pod snegom pri temperaturah pod 0°C.
Presajanje
Pomlad in jesen sta najprimernejša za presajanje rastlin, saj je vreme pogosto hladnejše, kar omogoča koreninam, da se okrepijo in primejo pred poletno vročino ter preden začne rastlina tvoriti plodove. Presajanje je možno tudi sredi poletja, vendar je potrebna dodatna previdnost, da se prepreči dehidracijo.
Pomlajevanje
Haskap lahko pomladimo z obrezovanjem. Obrezovanje je postopek odstranjevanja starih ali poškodovanih vej ali poganjkov, da se omogoči boljša rast novih poganjkov in poveča pridelava sadja.
Redčenje
Haskap redčimo, da rastlina dobi dovolj svetlobe in zraka ter da preprečimo razraščanje. Redčenje običajno opravimo spomladi, ko je rastlina v obdobju rasti, odstranimo bolne, suhe in šibke veje, izberemo in pustimo najmočnejše in najbolj zdrave veje. Navznoter rastoče in prekrivajoče se veje prav tako odstranimo, da zagotovimo dovolj svetlobe in zraka za vse veje. Posvet s strokovnjakom je vsekakor priporočljiv, še posebej, če redčenje izvajamo prvič, da ne poškodujemo rastline.
Obrezovanje
Obrezovanje je potrebno izvesti pozno pozimi ali zgodaj spomladi. Ko grm postane pregost, je potrebno stare veje razredčiti. Ni priporočljivo odstraniti več kot 25 % grma ne glede na čas rasti ali dozorevanja rastline. V primeru mehanskega obiranja je mogoče potrebno obrezati nižje veje, da bo grm rastel pokončno. Pravilno vzdrževani grmi naj bi se obdržali dlje časa.
Zaščita čez zimo
Zaščita haskapa čez zimo je odvisna od območja gojenja in od tega, kakšne vremenske razmere lahko pričakujemo čez zimo. Če se goji na območjih z mrzlimi zimami, je treba rastlino zaščititi pred zmrzaljo in vetrom. Za zaščito pred zmrzaljo uporabite kompost, listje ali drug podoben material, s katerim pokrijete zemljo okoli rastline, da preprečimo poškodbe zaradi zmrzali.
Zaščita pred vetrom
Obstaja več načinov za zaščito haskapa pred vetrom. Med drugim sajenje v zavarovanem delu vrta ob ograjah ali hišnih zidovih kot primarno zaščito, sajenje rastline v okolju nizkih in visokih dreves ali grmovnic, ki bo zaščitil rastlino pred vetrom. Okoli rastline lahko tudi namestimo zaščitno mrežo ali zaščitno tkanino, da zmanjšamo neposreden vpliv vetra na rastlino.
Opraševanje
Haskap je samooplodna rastlina, kar pomeni, da se lahko oprašuje sama. Vendar pa lahko opraševanje rastlin različnih genotipov poveča pridelavo sadja.
Haskap cveti zgodaj spomladi, cvetovi pa so dvospolni, kar pomeni, da vsebujejo moške in ženske reproduktivne organe. Moški in ženski cvetovi se pojavljajo na različnih rastlinah, zato so za opraševanje rastline potrebni moški in ženski cvetovi.
Za povečanje pridelave sadja je mogoče posaditi več rastlin različnih genotipov eno blizu druge, da se lahko med seboj oprašujejo. Za povečanje pridelave sadja se lahko uporabijo tudi krtače za opraševanje ali druga sredstva za mehansko opraševanje.
Opraševanje haskapa lahko poveča pridelavo plodov, ni pa nujno za preživetje in rast rastline.
Bolezni
Haskap jagoda ima zelo malo bolezni in škodljivcev, ki bi vplivali na razvoj in pridelavo plodov. V nadaljevanju so potencialni izzivi, s katerimi se lahko ta rastlina sreča med svojo rastjo in zorenjem.
Siva plesen
Čeprav jo redko opazimo pri jagodičju, se lahko pozno poleti razvije siva plesen. V sredini leta je potrebno biti pozoren na bele pudraste madeže na listih, ki so pokazatelj prisotnosti glivic. Madeži na koncu postanejo rjavi, najboljša rešitev za zatiranje sive plesni pa je sajenje odpornih vrst.
Opekline
Da bi se izognili opeklinam na plodovih, se priporoča sajenje rastlin na območju, ki je zaščiteno pred poletnimi vetrovi in močnim soncem.
Škodljivci
Na jagodičju neredko vidimo majhne žuželke in tako lahko pričakujete pršice, hrošče, bele mušice in listne uši. Večino lahko odstranimo ročno, z organskimi insekticidi ali s škropljenjem.
Zajci
Najpogosteje škodujejo haskap jagodam zajci, ki imajo radi okusne plodove. Za zaščito lahko okoli vsake rastline namestimo žično kletko, ki prepreči, da bi se približali rastlini.
Listne uši
Listne uši so za mlado rastlino motnja in grožnja, poleg tega pa lahko prenašajo številne bolezni. Najpogosteje se pojavljajo na majhnih poganjkih in sesajo sok, kar lahko privede do oslabitve rastline. Puščajo lepljiv sok, ki povzroča okužbo z boleznimi. Učinkovito se jih znebimo s škropljenjem z ekstraktom lista koprive (koprivno gnojilo).
Bele mušice
Bela mušica je prisotna na številnih kulturah in se z lahkoto naseli tudi na haskap jagodah. Razmnožuje se v vlažnih in toplih pogojih in na rastlinah pušča ličinke, ki se prehranjujejo z rastlinskimi sokovi, kar povzroča propadanje listov. Z izsesavanjem ustvarjajo medeno roso, ki privlači številne škodljive glivice. Iznebimo se jih z uporabo insekticidov, učinkovito pa je tudi, če na okuženo območje naselimo ose, ki se z njimi hranijo.
Pršice
Pikasti sivi madeži na vejah rastline so znak, da steblo napadajo pršice, ki pogosto napadejo tudi druge rastline kot so juka, vanilija, timijan, kukavičevka in hijacinta. Haskap jagode je potrebno poškropiti z insekticidom ter odrezati vse odmrle ali poškodovane veje, ki jih pazljivo pospravimo v vrečo in zažgemo.
Uporaba
Haskap jagode so okusne in imajo poseben okus, ki ga opisujejo kot zmes sladkega in grenkega okusa. Plodovi vsebujejo visoke vrednosti bioaktivnih spojin, posebej antocian ter druge spojine, ki so koristne za zdravje. Antociani so naravni rastlinski pigmenti, ki sadju in zelenjavi dajejo temno vijolično, modro in rdečo barvo.
Obiranje
Prvih nekaj let bo grm haskap jagode najverjetneje obrodil le nekaj jagod, se bo pa količina začela povečevati po 3 - 4 letih od sajenja. Količina plodov je odvisna od vrste. Letno povprečje je okoli 3 - 5 kg plodov po tem, ko rastlina odraste. Sadje začne spreminjati barvo konec maja ali v začetku junija, za obiranje je pripravljeno ponavadi nekaj tednov kasneje.
Pri nekaterih vrstah lahko sadje "krvavi" oz. zaradi obiranja spušča sadni sok iz nastalih brazgotin, zato imajo take sorte krajši rok skladiščenja. Običajno ročno odtrgamo vsako jagodo, pri nekaterih vrstah pa je možno plodove otresti na ponjavo, ki je postavljena pod vejami grma ter jih nato z nje pobrati.
Skladiščenje
Po obiranju je priporočljivo jagode takoj uporabiti ali jih shraniti v zmrzovalnik. V hladilniku hitro propadejo, še posebej, če se je med obiranjem povrhnjica poškodovala in ima brazgotine.
Kulinarika
Haskap jagode običajno uporabljamo v pitah, džemih, želejih, sokovih in sladoledih. Jagode lahko zmrznemo in sušimo in se običajno uporabljajo pri proizvodnji vin. Iz haskap jagod se pripravi tudi prah, ki se doda v smoothie, žitarice za zajtrk, ovseno kašo ali jogurt. Zadošča ena žlička prahu.
Medicina
Moderne znanstvene študije so dokazale, da govorimo o izredno hranljivih snoveh ter jagodah, bogatih z antioksidanti, polifenoli in fenoli. Visoke količine fenolov niso našli le znotraj povrhnjice, ampak tudi v samem mesu jagode, kar kaže na veliko večjo količino antioksidantov pri haskap jagodah kot drugemu jagodičju. Na podlagi raziskav univerze Dalhousie v Kanadi, imajo haskap jagode za 30% večjo skupno vrednost antioksidativne zmogljivosti od aronije.
Zanimivosti
Haskap jagode izvirajo iz Sibirije, na otok Hokaido pa so jih razširile ptice, ki so raznosile njihove plodove in seme. Na Japonskem jih imenujejo Ainu, avtohtoni prebivalci Hokkaida pa so jih poimenovali haskap (has-ka-o-p), kar pomeni "veliko sadja na vejah". O hranilnih prednostih haskap jagod so se drugi naučili od naroda Ainu in nato nadaljevali z gojenjem divjih jagod rastline, saj so z njimi izboljševali okus hrane in jih vključevali v svojo prehrano. Jagode so sprva jedli sveže obrane z grma, kasneje pa so jih začeli dodajati v razne pečene izdelke in prigrizke.
Dodaj odgovor