Brstični ohrovt (lat. Brassica oleracea var. gemmifera), ki je poimenovan z ljudskima imenoma tudi popčar in brstičnik, je ena izmed najbolj priljubljenih vrst kapusnic, ki se goji na vrtovih po vsem svetu. Rastlina spada v družino kapusnic (Brassicaceae) in je sorodna drugim vrstam, kot so oljna ogrščica, repa, ohrovt, gorjušica in brokoli. Brstični ohrovt se od drugih kapusnic razlikuje po tem, da zaužijemo cel rastlinski brst oz. majhne okrogle glavice, ki rastejo na pokončnem steblu, visokem 60 - 80 cm, s spiralno razporejenimi listi na dolgih pecljih, ki rastejo vzdolž stebla.
Poimenovanje brstični ohrovt se nanaša tako na celotno rastlino kot tudi na plodove (brste ali glavice).
Brstični ohrovt je ena najbolj priljubljenih sort kapusnic in je včasih poimenovan tudi bruseljski ohrovt (ime izhaja iz glavnega mesta Belgije, kjer so ga gojili že v 13. stoletju). Preden brste zaužijemo, jih kuhamo, pečemo ali dušimo, postrežemo pa jih lahko kot prilogo k različnim jedem ali kot samostojen obrok. Bogat je z vitaminom C, vitaminom K, folno kislino, vlakninami in drugimi hranilnimi snovmi, ki so pomembne za zdravje.
Za sajenje in gojenje potrebuje dobro odcedna tla, bogata s hranilnimi snovmi, s pH vrednostjo med 6,0 in 6,5. Rastlini bolj ustreza prisojna lega, vendar prenese tudi delno senco. Semena posejemo na globino približno 1,5 cm, med posameznimi rastlinami pa naj bo razdalja približno 30 cm.
Brstični ohrovt je najbolj primerno gojiti v zmernem podnebju z milimi poletji in mrzlimi zimami, idealna temperatura za rast je med 15 in 20°C, najnižja temperatura, ki jo rastlina prenese, pa je okoli -5°C. Visoka zračna vlaga lahko povzroči težave pri gojenju, zato je pomembna dobra prezračenost okolja. Brstični ohrovt lahko ob pravilni negi zraste v višino do približno 75 cm, čas od sajenja do zrelosti pa običajno traja približno 80 - 100 dni, odvisno od sorte in rastnih razmer. Redno zalivanje in gnojenje sta ključnega pomena za zdravo rast in razvoj rastline, pa tudi za preprečevanje škodljivcev in bolezni, ki lahko vplivajo na kakovost in količino pridelka.
Sorodniki
Vrste
Brstični ohrovt je podvrsta ohrovta. Brstični ohrovt pa ima le nekaj podvrst, med katerimi so najbolj znane "Long Island Improved", ki je znan po velikih glavicah in velikem pridelku, "Jade Cross" s temnozelenimi, sladkimi in okusnimi glavicami, "Diablo" z rdečimi glavicami, "Falstaff" s temno zelenimi glavicami, ki so sladke in okusne. 'Diablo' ima rdeče glavice, ki so podobnega okusa kot zelena sorta. 'Falstaff' ima velike sladke glavice, ki se zlahka olupijo. 'Rubine' ima rdeče glavice, ki med rastjo potemnijo in je odporen na nizke temperature. Te sorte brstičnega ohrovta se razlikujejo po velikosti, barvi in okusu glavic oz. brstov, v Sloveniji pa največ gojimo Long Island Improved, Falstaff in Rubine.
Long Island Improved
Long Island Improved je sorta brstičnega ohrovta, ki jo gojijo zaradi velikih glavic in visokega donosa. Ima majhne, čvrste glavice, ki se razvijejo vzdolž stebla rastline. Glavice tehtajo v povprečju 25 - 30 g in imajo rahel okus po orehih. Uspeva lahko v skoraj vseh podnebjih, vendar zahteva veliko sončne svetlobe in rodovitna tla.
Falstaff
Falstaff je sorta, ki ima velike, sladke in sočne glavice, ki jih je enostavno olupiti. Je zelo odporen proti boleznim in škodljivcem, zato ga lahko gojimo jeseni in pozimi. Za uspešno gojenje te sorte so potrebna dobro odcedna tla in veliko sončne svetlobe.
Rubine
Rubine je sorta, ki izstopa po rdečih glavicah, ki med rastjo temnijo. Glavice so blagega okusa in se lahko uporabljajo pri pripravi različnih jedi. Gojimo ga lahko jeseni in pozimi, zahteva pa dobro odcedna tla in veliko sončne svetlobe. Odporen je na nizke temperature in ga lahko gojimo v različnih podnebnih razmerah.
Gojenje
Brstični ohrovt je relativno enostavno gojiti na vrtu ali na prostem, gojenje pa zahteva vsaj 6 ur sončne svetlobe na dan in dobro odcedna tla, bogata z organskimi snovmi. Tla lahko obogatimo s kompostom ali hlevskim gnojem, da izboljšamo njihovo strukturo in hranilno vrednost. Semena običajno posejemo v zaprtih prostorih nekaj tednov pred predvidenim presajanjem na prosto. Rastline je potrebno po sajenju redno zalivati, da preprečimo izsušitev tal, vendar brez pretiravanja, saj lahko preveč vode povzroči gnitje korenin.
Tla
Za sajenje brstičnega ohrovta so idealna dobro odcedna tla, bogata z organskimi snovmi. Tla morajo biti dovolj rahla, da lahko koreninski sistem rastline zlahka prodre skoznje, pH vrednost tal pa naj bo rahlo kisla, med 6,0 in 6,8, kar lahko ugotovimo s testom.
Tla pred sajenjem pripravimo tako, da jim dodamo kompost ali hlevski gnoj, da izboljšamo strukturo tal in zagotovimo hranilne snovi. Pomembno je tudi, da se izognete sajenju brstičnega ohrovta v tla, kjer so bile prej posajene druge kulture iz iste družine, kot sta na primer zelje ali brokoli, da preprečite širjenje bolezni in škodljivcev.
Gojenje brstičnega ohrovta lahko izboljšate tudi z dodajanjem gnojil med rastjo rastlin. Gnojila, ki vsebujejo dušik, fosfor in kalij ter kalcij in magnezij, so uporabna za rast in razvoj, prav tako pa tudi naravna gnojila, kot sta kompost in hlevski gnoj, ki izboljšata kakovost tal z dolgotrajnejšim učinkom.
Podnebje
Brstični ohrovt ima najraje zmerno hladno podnebje in najbolje uspeva pri temperaturah med 15 in 20°C. Dobro prenaša nizke temperature, zato ga lahko gojimo jeseni in pozimi. Rastline kratkotrajno prenesejo mraz in temperature do -10°C, dolgotrajna izpostavljenost nizkim temperaturam pa lahko privede do zmrzali in poškodb rastlin.
Brstični ohrovt ima raje prisojno lego in mora biti izpostavljen neposredni sončni svetlobi vsaj 6 ur dnevno. Na območjih s toplejšim podnebjem ga običajno gojijo v jesenskih in zimskih mesecih, v hladnejših regijah pa ga lahko gojijo vse leto. Na območjih z izjemno visokimi poletnimi temperaturami brstični ohrovt pogosto sadimo spomladi ali pozno poleti, da se izognemo ekstremni vročini.
Pomembno je poudariti, da se brstični ohrovt prilagodi različnim rastnim razmeram, najbolje pa uspeva v razmerah, ki so zanj najbolj naravne - zmerno hladno podnebje in veliko sončne svetlobe.
Čas sajenja
Brstični ohrovt je priporočljivo saditi zgodaj jeseni ali pozno pozimi, odvisno od podnebnih razmer na območju, kjer ga sadimo. Rastline prenesejo nizke temperature, zato jih lahko sadimo zgodaj spomladi, če so temperature še zmerne. Pomembno je, da se izogibamo previsokim temperaturam, saj lahko vplivajo na rast in kakovost rastlin. Če ga gojimo v posodah, ga lahko sadimo vse leto, vendar je potrebno rastne razmere prilagoditi letnemu času, da zagotovimo optimalno rast in razvoj rastlin.
Kolobarjenje
Pred brstičnim ohrovtom je priporočljivo posaditi rastline, ki so lahko razgradljive in ne puščajo veliko ostankov. Te rastline bodo izboljšale kakovost tal, dodale hranilne snovi in pomagale pri zatiranju plevela. Ena najboljših predkultur so metuljnice, kot so stročji fižol, grah ali bob, saj vsebujejo simbiotske bakterije, ki vežejo dušik v tleh, kar pomeni, da bodo tla bogatejša z dušikom in tako primerna za gojenje brstičnega ohrovta. Te rastline lahko posejemo jeseni ali zgodaj spomladi in jih nato, preden posejemo brstični ohrovt, izrujemo ali izkopljemo.
Druga ustrezna predhodna kultura so žita, kot so pšenica, ječmen ali rž. Žita pomagajo pri zatiranju plevela in izboljšajo strukturo tal. Sejemo jih lahko jeseni ali zgodaj spomladi, nato pa jih pred sajenjem brstičnega ohrovta požanjemo in izkopljemo. Druge rastline, kot so solata, špinača, redkev ali rdeča pesa, se prav tako lahko uporabljajo kot predposevki, saj bodo dodale hranilne snovi in izboljšale kakovost tal, vendar jih je težje odstraniti z vrta, saj puščajo več korenin in odpadkov.
Pomembno je upoštevati, da brstičnega ohrovta ni priporočljivo gojiti za drugimi križnicami, kot so zelje, ohrovt, cvetača, brokoli in zelena, saj so dovzetne za iste bolezni in škodljivce. Za preprečevanje bolezni in škodljivcev je potrebno posevke kolobariti in kot predhodne kulture uporabljati različne rastline.
Brstični ohrovt v tleh ne potrebuje veliko hranilnih snovi in se dobro ujema s številnimi drugimi rastlinami. Običajno je brstični ohrovt pozno jesenski in prezimni posevek, zato je pomembno, da izberemo rastline, ki z njim med rastno sezono ne bodo tekmovale za sončno svetlobo in prostor.
Med rastlinami, ki jih je priporočljivo saditi z brstičnim ohrovtom, je solata, ker se hitro razvije, hkrati pa je lahko dobra predkultura, saj bo že zaključila rast do takrat, ko bo posajen brstični ohrovt in bo zanj sprostila prostor. Prav tako je primerno korenje, ki ima plitke korenine, ki ne bodo ovirale rasti brstičnega ohrovta, poleg tega pa bodo pripomogle k drobljenju trde prsti in omogočile boljše vsrkavanje hranilnih snovi. Redkvice so prav tako hitro rastoči pridelek, ki ga je mogoče pobrati, preden brstični ohrovt zasede preveč prostora. Prav tako bodo pomagale bodo pri drobljenju trdih tal in izboljšale njihovo kakovost.
Čebula ima podobne potrebe po hranilnih snoveh kot brstični ohrovt, zato bo tudi pomagala izboljšati kakovost tal.
Med rastlinami, ki jih ni priporočljivo saditi ob brstičnem ohrovtu, so rastline, ki privabljajo škodljivce, na primer peteršilj, ki lahko privabi mušice, te pa se lahko lotijo brstičnega ohrovta. Namesto tega so priporočljive rastline, ki odganjajo škodljivce, kot so meta, bazilika in sivka. Ne le da te rastline brstični ohrovt zaščitijo pred škodljivci, ampak lahko tudi izboljšajo tako kakovost tal kot tudi okus brstičnega ohrovta.
Faza mirovanja
Brstični ohrovt ima fazo mirovanja, ki traja vso zimo. Jeseni začne steblo rastline leseneti in začnejo se razvijati brsti. Ko se temperatura zniža, rastlina upočasni svojo rast in začne se proces mirovanja. V tem obdobju se brsti razvijejo in postanejo slajši.
Mirovanje je pomembno za razvoj okusa in teksture brstičnega ohrovta, saj omogoča pretvorbo škroba v sladkor, zaradi česar je rastlina slajša in okusnejša. Brstični ohrovt zato običajno naberemo po prvi pozebi, ko so brsti dovolj veliki in zreli, vendar še niso prešli v fazo aktivne rasti. Brstični ohrovt je zato priljubljen pridelek zimske zelenjave, saj ga lahko nabiramo pozimi, ko ni sezona za druge rastline. Čeprav lahko brstični ohrovt raste vse leto, je faza mirovanja, skozi katero gre pozimi, ključnega pomena za razvoj okusa in teksture brstov ter velja za pomembno fazo v življenjskem ciklu te rastline.
Sajenje
Sajenje brstičnega ohrovta je razmeroma enostaven postopek, ki zahteva le nekaj korakov. Najprej je pomembno, glede na podnebne razmere na območju, kjer ga sadimo, izbrati pravi čas za sajenje. Potrebno je pripraviti tla z dodajanjem organske snovi in preverjanjem pH vrednosti. Brstični ohrovt lahko posadimo v tla ali v posode, odvisno od želja pridelovalca. Pomembno je tudi, da se držite priporočenega razmika pri sajenju, da zagotovite zdravo rast rastlin in preprečite pretirano tekmovanje za hranilne snovi. Ob pravilni negi in vzdrževanju bo brstični ohrovt hitro rasel in obrodil obilen pridelek.
Sejanje
Setev se začne s pripravo tal, ki jih je potrebno očistiti plevela, kamenja in drugih nečistoč ter pripraviti z dodajanjem organskih snovi za izboljšanje strukture tal in povečanje vsebnosti hranilnih snovi. Po tem zemljo enakomerno poravnamo in preverimo pH vrednost. Če je pH vrednost previsoka ali prenizka, je potrebno tla korigirati z dodajanjem snovi, kot sta apno ali žveplo, da dosežemo optimalno pH vrednost.
Po pripravi tal semena brstičnega ohrovta posejemo v vrste z medsebojno razdaljo 45 - 60 cm, odvisno od velikosti rastlin. Semena posejemo na globino približno 1 - 2 cm, odvisno od velikosti semena, nato pa jih prekrijemo s tanko plastjo zemlje. Zemljo nato rahlo potlačimo, da se semena dobro oprimejo tal. Posejana semena je potrebno redno zalivati, da zagotovimo dobro rast in razvoj rastlin.
Sajenje sadik
Sadike brstičnega ohrovta kupimo ali vnaprej vzgojimo iz semen ter jih posadimo v zemljo, ko dosežejo ustrezno velikost. Sadike postavimo v vrste z razdaljo 45 - 60 cm, nato jih presadimo v zemljo na globino približno 1 - 2 cm in prekrijemo s tanko plastjo zemlje, ki jo rahlo potlačimo, da se sadike dobro oprimejo tal.
Po sajenju moramo sadike redno zalivati, da zagotovimo dobro rast in razvoj rastlin. Pomembno je, da se držite priporočenega razmika pri sajenju, s čimer zagotovite zdravo rast rastlin in preprečite pretirano tekmovanje za hranilne snovi. Po nekaj tednih je potrebno rastline, ko se dobro ukoreninijo in začnejo rasti, razredčiti, da zagotovimo optimalno razdaljo med njimi.
Gojenje na vrtu
Tla na vrtu morajo biti za pridelavo brstičnega ohrovta bogata s hranilnimi snovmi, dobro odcedna in z nevtralno pH vrednostjo. Če so tla kisla, lahko za dvig pH vrednosti dodamo apno. Ko so tla pripravljena, je potrebno odstraniti plevel, zemljo zdrobiti in jo nato poravnati.
S sajenjem brstičnega ohrovta je potrebno počakati, da mine nevarnost pozebe. Optimalna temperatura za sajenje je med 15 - 20°C, zato brstični ohrovt navadno sadimo spomladi. Prav tako je potrebno pred sajenjem preveriti, koliko je na vrtu sonca in sence, da izberemo optimalno mesto za sajenje.
Kalčke brstičnega ohrovta lahko kupite ali doma vzgojite iz semen. Pri sajenju sadik je pomembno, da pred nakupom preverimo kakovost sadik in izberemo tiste, ki so videti zdrave in močne. Sadike sadimo v zemljo na medsebojni razdalji 45 - 60 cm in 60 - 90 cm med vrstami. Sadike postavimo v jamice na globino približno 1-2 cm, nato pa jih prekrijemo s tanko plastjo zemlje.
Gojenje v rastlinjaku
Sajenje brstičnega ohrovta v rastlinjaku je priporočljivo za območja s hladnejšim podnebjem ali v obdobjih nizkih temperatur. Brstični ohrovt je rastlina, ki ji ustrezajo nižje temperature in gojenje v rastlinjaku lahko pomaga ohranjati optimalne rastne pogoje.
Uporabite lahko standardno vrtno zemljo, pomešano s kompostom ali drugimi organskimi materiali, da izboljšate hranilno vrednost tal. Pred sajenjem je potrebno tla dobro premešati in navlažiti. Sadike brstičnega ohrovta posadimo v rastlinjak enako kot na vrt ali v posode, na razdaljo 45 - 60 cm in globino približno 1 - 2 cm. Zemljo okoli sadik nato nežno potlačimo, da zagotovimo dober stik med zemljo in koreninami rastline.
Po sajenju lahko rastlinjak zapremo, da ohranimo optimalno temperaturo in vlažnost. Rastline redno zalivamo, da ohranjamo vlažnost tal, iz tal pa odstranjujemo plevel in druge nečistoče. Če so temperature visoke, priporočamo redno zračenje rastlinjaka, da preprečimo pregrevanje rastlin.
Gojenje v posodah
Za gojenje brstičnega ohrovta v posodah morate izbrati dovolj globoke in široke posode, idealno s premerom 30 - 40 cm. Posode morajo imeti drenažne luknje, ki preprečujejo zadrževanje odvečne vode v tleh. Pred sajenjem je potrebno pripraviti zemljo, v katero bomo posadili brstični ohrovt. Uporabimo lahko mešanico vrtne zemlje, peska in komposta, dodamo pa lahko tudi druge rastlinske hranilne snovi. Pred sajenjem je potrebno zemljo dobro premešati in navlažiti.
Sadike posadimo v posode enako kot na vrt. V tla je potrebno narediti jamice na razdalji 45 - 60 cm in vanje postaviti sadike na globino približno 1 - 2 cm. Nato zemljo okoli sadik nežno potlačimo, da zagotovimo dober stik med zemljo in koreninami rastline. Po sajenju lahko posode postavimo na sončno mesto, kjer bodo rastline deležne vsaj 6 ur sončne svetlobe dnevno.
Nega
Gojenje brstičnega ohrovta zahteva tudi ustrezno nego, da zagotovimo zdrav in obilen pridelek. Med rastjo je potrebno rastline redno pregledovati glede prisotnosti škodljivcev in bolezni, saj lahko povzročijo škodo. Prav tako je potrebno odstraniti plevel, da preprečimo, da bi oviral rast in razvoj rastlin. Za dodatno zaščito pred škodljivci in boleznimi lahko rastline tretiramo z insekticidi in fungicidi.
Zalivanje
Pravilno zalivanje brstičnega ohrovta je zelo pomembno za zagotovitev ustrezne hidracije rastlin. Brstični ohrovt ima raje vlažna tla, vendar se je pretiranemu zalivanju potrebno izogibati, saj lahko povzroči gnitje korenin in druge težave pri rasti rastlin.
Količina in pogostost zalivanja sta odvisna od pogojev, v katerih rastejo rastline. Na splošno je potrebno rastline obilno zalivati 1-krat ali 2-krat na teden, odvisno od podnebja in vlažnosti tal. V suhih in vročih razmerah bodo rastline potrebovale več vode, medtem ko je bodo v hladnejših razmerah potrebovale manj.
Prav tako se je potrebno izogibati zalivanju rastlin nad listi, saj lahko to povzroči pojav glivic ali drugih rastlinskih bolezni. Namesto tega je potrebno vodo nanesti na tla okoli rastlin. Zalivanje je priporočljivo zjutraj ali zvečer, da preprečimo izparevanje vode zaradi močnega sonca čez dan.
Pravilno zalivanje brstičnega ohrovta je nujno za zdravo rast in razvoj rastlin, zato je potrebno paziti, da rastline niso niti presuhe niti premokre.
Gnojenje
Brstični ohrovt je rastlina, ki zahteva dobro nahranjena tla, zato je priporočljivo redno gnojenje tal, da rastlinam zagotovimo vse potrebne hranilne snovi. Pred sajenjem je priporočljivo v tla dodati kompost, hlevski gnoj ali druge vrste organskih gnojil, da povečamo količino hranilnih snovi v tleh. Možno je uporabiti tudi mineralno gnojilo, ki vsebuje dušik, fosfor in kalij v razmerju 3-1-2, kar je idealno za gojenje brstičnega ohrovta.
Običajno gnojimo po sajenju in med rastjo rastline, odvisno od tal in potreb rastline. Priporočljivo je nanašanje gnojila okoli rastlin ali nanašanje tekočega gnojila, ki ga razpršimo po listih. Vendar pa je potrebno paziti, da ne uporabimo preveč gnojila, saj lahko pride do prekomerne rasti rastlin in oslabitve stebel, kar bo negativno vplivalo na pridelek in kakovost plodov.
Razmnoževanje
Brstični ohrovt lahko razmnožujemo s semeni ali vegetativno. Semena običajno posejemo zgodaj spomladi ali jeseni, odvisno od podnebja in rastnih razmer, po približno 6 - 8 tednih pa so sadike pripravljene za presaditev na stalno mesto.
Vegetativno razmnoževanje poteka s potaknjenci ali delitvijo korenike. Potaknjence vzamemo z zrelih rastlin, ki so dobro obrodile in jih posadimo v vlažno zemljo. V nekaj tednih bodo potaknjenci razvili korenine in jih je mogoče presaditi na stalno mesto. Delitev korenike običajno opravimo jeseni, ko rastline razgrnemo in razdelimo na manjše dele, nato pa jih posadimo na novo mesto. Čeprav lahko brstični ohrovt razmnožujemo s semeni in vegetativno, se pogosteje uporabljajo semena, ker so lažje dostopna in bolj praktična za gojenje v večjih količinah.
Presajanje
Brstični ohrovt je pogosto potrebno presaditi, da zagotovimo optimalno okolje za rastline, še posebej, če sadike pred presajanjem na prosto posejemo v posode. Najboljši čas za presajanje ohrovta je odvisen od podnebja, vendar se običajno opravi zgodaj jeseni ali zgodaj spomladi, ko so temperature zmerne. Pred presajanjem je potrebno rastline pripraviti na selitev na novo lokacijo, kar vključuje postopno prilagajanje zunanjim razmeram. Med tem postopkom so rastline počasi izpostavljene zunanjim pogojem - najprej za kratek čas, nato pa postopoma podaljšujemo čas izpostavljenosti.
Brstični ohrovt presadimo v tla, ki so bogata s hranilnimi snovmi in dobro odcedna. Potrebno ga je redno zalivati, da zagotovimo, da zemlja ostane vlažna, v sušnih obdobjih pa je potrebno rastline zalivati pogosteje. Ob pravilni negi presajene sadike brstičnega ohrovta običajno hitro uspevajo in razvijejo zdrave brste.
Pomlajevanje
Brstičnega ohrovta ni potrebno pomlajevati, kot to počnemo pri nekaterih drugih rastlinah. Je dvoletna rastlina, ki navadno v drugem letu rasti tvori čvrste glavice. Steblo običajno odmre po spravilu glavic.
Da pa bi zagotovili redno pridelavo kakovostnih glavic brstičnega ohrovta, lahko izvedemo več postopkov, ki bi jih lahko imenovali pomlajevanje. Ena takšnih praks je odstranjevanje spodnjih, manjših in starejših listov rastline, kar spodbudi rast novih poganjkov in zagotovi dovolj prostora za razvoj glavic. Če med letom opazimo, da se poganjki premalo razvijajo, lahko rahlo dodatno pognojimo, da zagotovimo zadostno količino hranilnih snovi.
Redčenje
Brstičnega ohrovta ni vedno potrebno redčiti, je pa v določenih situacijah lahko koristno. Brstični ohrovt običajno oblikuje glavice na steblu, včasih pa se lahko oblikujejo preblizu skupaj in tekmujejo med seboj za hranilne snovi ter prostor za rast, kar lahko povzroči, da so glavice manjše in manj kakovostne.
Zato je priporočljivo, da je razdalja med glavicami brstičnega ohrovta vsaj 10 - 15 cm, da zagotovimo dovolj prostora za rast in razvoj posamezne glavice. Če se brsti oblikujejo preblizu skupaj, jih lahko razredčite tako, da odstranite enega ali več manjših brstov, kar bo omogočilo, da se drugi brsti razvijejo do svoje polne velikosti in kakovosti.
Poleg tega je lahko redčenje koristno v primerih, ko opazimo, da se rastlina preveč razprostira ali ko poženejo manj zaželeni poganjki. V tem primeru lahko odstranitev določenih poganjkov pomaga pri usmerjanju rasti in zagotavljanju želenega razvoja rastline.
Obrezovanje
Brstičnega ohrovta ne obrezujemo v tradicionalnem pomenu besede, kot to počnemo pri sadnem drevju ali grmovju. Obstajajo pa situacije, ko je možno ali celo priporočljivo izvesti nekaj oblikovanja in krajšanja rastline za spodbujanje optimalne rasti in razvoja.
Na primer, če se rastlina raztegne previsoko in neenakomerno raste, lahko vrh rastline skrajšamo, da spodbudimo razvoj novih poganjkov na nižji ravni. To lahko storimo v zgodnjih fazah rasti rastline, da zagotovimo optimalno višino in gostoto. Če na listih pride do poškodb, lahko poškodovani del listov odstranimo in tako preprečimo nadaljnje širjenje poškodbe.
Nekateri vrtnarji za spodbujanje rasti novih glavic prepognejo liste čez glavico. To običajno naredimo, ko se oblikujejo prve glavice in vsak list postopoma upognemo navzdol, da se spodbudi nastanek novih glavic na strani lista.
Zaščita pred vetrom
Brstični ohrovt je rastlina, ki ima najraje stabilne in zaščitene rastne razmere, zato ga bo v nekaterih primerih morda potrebno zaščititi pred vetrom. Prevelika izpostavljenost vetru lahko povzroči pokanje in poškodbe glavic, kar lahko povzroči zmanjšanje pridelka ali celo popolni propad rastline.
Močni vetrovi lahko povzročijo izsušitev tal in izgubo vlage, kar lahko prav tako negativno vpliva na rast in razvoj rastline. Pri gojenju na prostem je zato priporočljivo rastlino zaščititi pred vetrom s fizično pregrado ali prekrivanjem z drugimi rastlinami ali objekti.
Če gojimo brstični ohrovt v posodah na prostem, je potrebno zagotoviti, da so posode dovolj težke, da se rastlina ne prevrne in poškoduje zaradi močnega vetra.
Zaščita čez zimo
Priprava tal za sajenje brstičnega ohrovta v naslednji sezoni se začne z jesenskim čiščenjem vrta. Potrebno je odstraniti ostanke rastlin, ki so zrasle poleti in ostanke plevela, da preprečimo njihovo razmnoževanje. Nato je potrebno zemljo prekopati in odstraniti vse korenine v njej. Zemljo pustimo čez zimo odprto in neobdelano, da se izboljša njena struktura in omogoči delovanje mraza, ki uniči škodljive organizme v tleh.
Spomladi, pred sajenjem lahko zemljo dodatno pripravimo z organskimi snovmi, kot so kompost, gnoj ali listje, da izboljšamo njeno sestavo in povečamo rodovitnost. Potrebno je paziti, da ne dodajamo preveč dušika, saj lahko povzroči nenadzorovano rast rastlin in s tem večjo dovzetnost za škodljivce in bolezni.
Bolezni
Brstični ohrovt je tako kot druge rastline lahko izpostavljen okužbam z različnimi boleznimi, ki lahko povzročijo poškodbe in propadanje rastlin. To so bakterijske bolezni, kot so bakterijski ožig, rumenica in črna žilavka ter glivične bolezni, kot so rja, ožig in črna gniloba. Tudi virusne bolezni, kot je ohrovtov mozaik, lahko povzročijo deformacijo listov, porumenelost in slabo rast rastlin.
Za preprečevanje bolezni je priporočljivo izvajati preventivne ukrepe, kot so zagotavljanje dobre drenaže tal, izogibanje prekomernemu zalivanju, redno odstranjevanje okuženih delov rastlin, uporaba organskih gnojil in zaščitnih sredstev ter kolobarjenje za preprečevanje kopičenja povzročiteljev bolezni v tleh.
Bakterijski ožig
Bakterijski ožig je bakterijska bolezen, ki napade brstični ohrovt tako, da prodre v rastline skozi rane na listih, pecljih ali popkih in se širi po prevodnih snopih rastline ter povzroča simptome na različnih delih rastline. Simptomi se običajno pojavijo na listih in zvitih poganjkih ter vključujejo vodne lise, ki se spremenijo v rumene ali rjave nekrotične lezije.
Poškodbe se običajno pojavijo okoli robov listov in pecljev, lahko pa se razširijo na cele liste in povzročijo, da se posušijo in odpadejo. Pri hudi okužbi lahko rastline upočasnijo svojo rast in razvoj ter na koncu ovenijo.
Bakterijski ožig se lahko širi z vodo, semeni, orodjem ali opremo, pa tudi z žuželkami, ki se hranijo z rastlinami. Zato je pomembno, da preprečimo širjenje bolezni z rednim pregledovanjem in odstranjevanjem okuženih delov rastlin, z izogibanjem premokrim pogojem, z uporabo fungicidov, z razkuževanjem pripomočkov in opreme ter z uporabo zdravih semen za sajenje.
Bakterijska rumenica
Bakterijska rumenica je bolezen, ki prizadene brstični ohrovt. Širi se s semeni in okuženo vodo ter se lahko prenaša z orodjem. Simptomi se običajno pojavijo na listih in vključujejo rumene lise, ki se običajno pojavijo med žilami listov. Lise se običajno širijo in združujejo ter lahko prizadenejo celoten list. V hujših primerih lahko rastline ovenijo.
Bolezen lahko preprečimo z rednim pregledovanjem in odstranjevanjem okuženih delov rastlin, z uporabo fungicidov, z razkuževanjem orodja in opreme ter z uporabo zdravega semena za sajenje. Priporočljivo je tudi izogibanje premokrim razmeram, saj vlaga spodbuja širjenje bakterij, in odstranjevanje okuženih rastlin, da preprečimo nadaljnje širjenje bolezni.
Rja
Rja je glivična bolezen, ki se pojavi v toplih in vlažnih razmerah. Simptomi se kažejo na spodnji strani listov kot rumene lise, ki se kasneje spremenijo v oranžne ali rjave okrogle mehurčke, ki se lahko razvijejo na pecljih in popkih. Sprošča spore, ki se lahko razširijo na druge rastline.
Za preprečevanje in zatiranje rje je potrebno rastline redno pregledovati, odstranjevati okužene dele, vzdrževati pretok zraka in se izogibati prekomerni vlagi. Uporabimo lahko tudi fungicide, rastline pa posadimo dovolj narazen, da preprečimo širjenje bolezni med njimi. Okužene rastline je potrebno takoj odstraniti in uničiti.
Ožig
Ožig je glivična bolezen, ki se najpogosteje pojavi v toplih in vlažnih razmerah. Simptomi se kažejo na listih v obliki rumenih peg, ki se kasneje razširijo in spremenijo v rjave ali škrlatne lise, spodnja stran lista pa je lahko prekrita s sivkastimi puhastimi oblogami, sestavljenimi iz sporangijev. Ob okužbi z ožigom lahko rastline zaostajajo v rasti, plodovi so lahko manjši in slabše kakovosti.
Za preprečitev okužbe je pomembno, da rastline redno pregledujemo in odstranjujemo okužene dele rastlin ter se izogibamo prekomerni vlagi. Učinkovita je lahko tudi uporaba fungicidov, razdalja med sadikami pa naj bo zadostna, da preprečimo širjenje bolezni med rastlinami. Če opazite okužbo, je potrebno okužene rastline odstraniti in uničiti, da preprečite nadaljnje širjenje bolezni.
Mozaik brstičnega ohrovta
Mozaik brstičnega ohrovta je virusna bolezen, ki se širi s semeni, z rastlinskimi ostanki in z listnimi ušmi. Rastline, okužene s to boleznijo, imajo deformirane liste, pogosto z rumenimi in zelenimi progami in so lahko sterilne. Preventivni ukrepi vključujejo izogibanje sajenju okuženih semen, zatiranje populacije listnih uši in odstranjevanje okuženih rastlinskih ostankov.
Uporaba insekticidov in fungicidov je lahko učinkovita. Če opazite okužbo, je potrebno okužene rastline odstraniti in uničiti. Priporočljiva je tudi ustrezna razdalja med sadikami, da preprečimo širjenje bolezni med rastlinami.
Škodljivci
Škodljivci so pogosta težava pri gojenju brstičnega ohrovta in običajno vključujejo polže, gosenice in listne uši, ki lahko povzročijo različne poškodbe rastlin, vključno z žvečenjem listov, deformacijo in zvijanjem listov, z zakrnelo rastjo rastlin in z zmanjšanim donosom. Da bi preprečili napad škodljivcev, je priporočljivo redno pregledovati rastline, odstranjevati okužene dele rastlin in uporabljati naravna sredstva za zatiranje škodljivcev.
Polži
Ploži so škodljivci, ki napadajo brstični ohrovt, ko ponoči pridejo na površje tal, da bi se prehranjevali. Najpogosteje napadajo mlade rastline in jih grizejo v predelu korenin, zaradi česar so dovzetne za bolezni in druge škodljivce. Prav tako lahko izvrtajo luknje v listih in pustijo sledi sluzi na rastlinah.
Obstaja več načinov za preprečevanje napadov s polži, vključno z ohranjanjem suhe zemlje, z ograjami okoli vrta in uporabo insekticidov, kot je raztopina cvetnega prahu, vendar so priporočljivi le, če obstaja resen problem, saj so lahko škodljivi za druge koristne žuželke na vrtu.
Gosenice
Gosenice so še en pogost škodljivec, ki napada brstični ohrovt. Gosenice so majhne in svetlo zelene barve, rastline pa napadejo tako, da preluknjajo liste, ki se nato posušijo. Lahko se hitro razmnožijo in povzročijo veliko škode, vendar jim lahko preprečimo dostop z uporabo zaščitne mreže ali prekrivanjem rastlin z mrežo.
V nekaterih primerih je uporaba insekticidov nujna, vendar je potrebno paziti, da ne poškodujemo drugih koristnih žuželk na vrtu. Pred uporabo insekticidov je priporočljivo preveriti vrste žuželk, ki jih želimo zatirati in razmisliti o drugih možnostih zatiranja škodljivcev.
Listne uši
Listne uši so običajni škodljivci, ki se prehranjujejo s sokom iz listov in stebel rastlin, zaradi česar lahko upočasnijo njihovo rast in razvoj ter zato postanejo dovzetne za bolezni. Najpogosteje jih najdemo na spodnji strani listov in na vrhovih rastlin, hitro se razmnožujejo, kar vodi do povečanja njihove populacije.
Obstaja več načinov za preprečevanje napadov listnih uši. Eden od načinov je sajenje rastlin, ki jih odganjajo, kot so koriander, česen, sivka in rožmarin. Uporabite lahko tudi škropljenje rastlin z raztopino mila ali toplo vodo. Poleg tega so lahko koristne tudi pikapolonice, ki so naravne sovražnice listnih uši.
Uporaba
Brstični ohrovt je zdrava in hranljiva rastlina, bogata z vlakninami, vitaminoma C in K, folno kislino, kalcijem in železom. Najpogosteje se uporablja pri kuhanju in ga je mogoče pripraviti na različne načine, vključno s dušenjem, kuhanjem, pečenjem ali cvrtjem. Običajno se uporablja v solatah, enolončnicah, juhah, omakah in drugih jedeh. Ima nizko vsebnost kalorij, zato se pogosto uporablja v različnih dietah za hujšanje.
Nabiranje
Brstični ohrovt običajno nabiramo pozno jeseni in zgodaj pozimi, ko so listi in glavice dovolj razviti. Med nabiranjem liste in glavice odrežemo z nožem ali škarjami. Pomembno je paziti, da ne poškodujemo stebla ali dna rastline, saj lahko to vpliva na nadaljnjo rast in razvoj rastline. Ko smo brstični ohrovt nabrali, ga običajno operemo ter sortiramo po velikosti in kakovosti. Nato ga lahko shranimo na hladnem in suhem mestu, kjer lahko ostane svež več tednov.
Sušenje
Brstični ohrovt lahko posušimo, vendar to ni običajna praksa. Najpogosteje ga uporabljamo svežega, pasteriziranega, zamrznjenega ali konzerviranega podobno kot kislo zelje.
Če se odločite za sušenje, brstični ohrovt najprej očistite, operite in nasekljajte na manjše kose. Koščke ohrovta nato sušimo v suhem in toplem prostoru, dokler ne postanejo krhki. Zmeljemo jih v prah in uporabljamo kot dodatek jedem ali kot začimbo.
Pomembno je vedeti, da se posušeni brstični ohrovt v kuhinjskih receptih ne bo obnašal enako kot svež, saj bo imel drugačno teksturo in okus. Če torej niste prepričani, kako v receptih uporabiti posušeni brstični ohrovt, je morda bolje uporabiti sveži ali konzervirani ohrovt.
Skladiščenje
Brstični ohrovt lahko hranimo v hladnem in suhem prostoru, najbolje pri temperaturi 0 - 5°C in relativni vlažnosti 90 - 95%. Idealen prostor za shranjevanje brstičnega ohrovta je klet ali hladilnik (v hladilniku ga hranimo na spodnji polici).
Pred skladiščenjem je potrebno izločiti poškodovane, gnile ali nezdrave liste, da preprečimo širjenje gnilobe in drugih bolezni. Brstični ohrovt običajno shranjujemo z glavicami ali pa ga nasekljamo na manjše kose in shranimo v zamrzovalne vrečke oz. posode za pasterizacijo.
Shranjevanje lahko podaljša njegovo svežino in kakovost tudi do nekaj tednov, čez nekaj časa pa listi začnejo izgubljati vlago in postanejo mehki. Zato je pomembno, da brstični ohrovt po obiranju in skladiščenju porabimo v razumnem času.
Kulinarika
Brstični ohrovt je izjemno zdrava in hranljiva zelenjava, ki se po vsem svetu pogosto uporablja v različnih jedeh. Za ta križanec ohrovta in solate so značilni veliki in valoviti svetlo zeleni do temno zeleni listi, čvrsta tekstura in izrazit rahlo grenak, a sladek in aromatičen okus.
Pripravimo ga lahko na različne načine, od kuhanja v slani vodi 8-10 minut, paniranja v mešanici moke, jajc, soli in popra, praženja na segretem olju do zlato rjave barve ali pa ga nasekljamo na manjše kose, premešamo. z drugo svežo zelenjavo, kot so paradižniki, kumare, čebula in paprika ter prelijemo z oljčnim oljem in kisom.
Brstični ohrovt se odlično ujema z drugo zeleno zelenjavo, kot so špinača, rukola, blitva in brokoli, ter z dišavnimi zeliščnimi rastlinami, kot so peteršilj, drobnjak in bazilika. Dobro se kombinira tudi z drugimi zdravimi živili, kot so polnozrnata žita, fižol, leča, oreščki, semena in oljčno olje.
Medicina
Poznavanje zdravilnih lastnosti brstičnega ohrovta sega daleč v zgodovino. V tradicionalni medicini so ga uporabljali zaradi prisotnosti fitonutrientov in antioksidantov, ki delujejo protivnetno, bogat je z antioksidanti, vitaminom C, omega-3 maščobnimi kislinami in betakarotenom, ki izboljšujejo imunski sistem. Prav tako je bogat z vlakninami, ki izboljšajo prebavo in pomagajo preprečevati zaprtje.
Zanimivosti
Izvor brstičnega ohrovta ni znan, domnevajo pa, da je prvotno obstajal v Iranu, Pakistanu in Afganistanu, na Kitajskem pa so ga že od davnih časov predpisovali kot prvo pomoč pri prebavnih težavah. Nekateri menijo, da je bila prednica brstičnega ohrovta zelenjava, ki so jo gojili Stari Rimljani. Zagotovo pa je znano, da so ga v Bruslju gojili že v 13. stoletju, zato je poimenovan tudi "bruseljski ohrovt".
Ne glede na izvor pa je zelo pomembno, da si zaradi številnih zdravstvenih koristi brstični ohrovt zasluži oznako ene najbolj zdravih vrst zelenjave.
Zanimiva je kulinarična kombinacija brstičnega ohrovta s čebulo in ingverjem. Zaradi blagega okusa po oreščkih ga okoli božiča pogosto kombinirajo s kostanjem.
Zanimiv je podatek, da je po nekaterih raziskavah brstični ohrovt živilo, ki ga imamo ljudje najmanj radi. Po mnenju nekaterih je nenaklonjenost brstičnemu ohrovtu genetsko razložena z genom, ki vpliva na to, ali bomo okusili kemikalijo, odgovorno za grenak okus ali ne.
Letni pridelek brstičnega ohrovta v ZDA znaša vrtoglavih 32.000 ton. Največja pridelovalka je Kalifornija. Toda Evropa te številke daleč presega z vrtoglavimi 82.000 t pridelanega brstičnega ohrovta, in to le na Nizozemskem!
Leta 2017 so se v Veliki Britaniji zaradi ekstremnih temperatur pojavili tako imenovani "pošastni brstični ohrovti", ki so jih tako poimenovali, ker so bili dvakrat večji kot običajno (težki kar 35 g v primerjavi s 15 g). Leta 1992 je bil okronan najtežji brstični ohrovt - tehtal je kar 8,3 kg.
Znano je, da brstični ohrovt ob predolgem kuhanju oddaja neprijeten vonj, le malo ljudi pa ve, da ta vonj izvira iz žvepla. Razlog za to so glukozinolati, ki jih vsebuje brstični ohrovt. Ne le da je neprijetni vonj po žveplu prisoten po celem stanovanju, tudi sam brstični ohrovt dobi neprijeten okus, ki spominja na gnila jajca. Morda je prav zato nočna mora skoraj vsakega otroka misel na gromozanski brstični ohrovt na krožniku, ki ga je potrebno pojesti, še posebej, če velja pravilo, da se od družinske mize ne sme oditi, dokler se vsega ne poje.
Foto: 127071 / Pixabay
Dodaj odgovor