Rukola (lat. Eruca sativa) sodi med enoletne zelnate rastline iz družine križnic (Brassicaceae), kamor sodijo tudi ohrovt, zelje, koleraba, cvetača, redkev in repa. Nekateri jo imenujejo tudi rukvica.
Že od nekdaj se v prehrani uporablja kot listna zelenjava, saj imajo njeni listi specifičen oster in malo pikanten okus. Bogata je z vitamini ter deluje stimulativno na človeški organizem, še posebej na prebavne organe, želodec in črevo.
Rukola je enoletna ali dvoletna zelnata rastlina. Ima značilen vonj. Višina rastline je do 60 cm. V svoji vegetativni fazi na kratkem steblu razvije listno rozeto, ki je visoka do 6 cm. Listi imajo kratke peclje in so podolgovati ter pernati. Dolgi so lahko do 20 cm. V toplem obdobju rukola pri višjih temperaturah razvije pokončno steblo, ki je v zgornjem delu razvejano. Cvetovi so bele ali rahlo rumene barve s poudarjenimi žilicami vijolične barve. Od maja do junija cveti v grozdih.
Plodovi so v obliki strokov, ki se navpično prilegajo steblu in v njih se nahaja okoli 2 g drobnih in okroglih semen.
Sajenje in vzgoja rukole nista zapletena, saj ne zahteva posebnih pogojev. Je odporna na mraz, zato jo lahko vzgajamo skozi celo leto. Uspeva na vseh vrstah tal, najbolj pa ji ustrezajo tla, ki dobro zadržujejo vlago in so rahlo peščena ter pH nevtralna.
Med poletno vročino obrodi liste nekoliko slabše kvalitete in ji je potrebno zagotoviti delno senčno lego ter zaščito pred neposrednim soncem, če želimo čim boljšo kvaliteto njenih listov.
Sorodniki
Vrste
Ločimo enoletne in trajne vrste rukole. Nekatere vrste so namenjene vzgoji v rastlinjakih, nekatere pa na prostem. Da se izognete vsakoletnemu sajenju, lahko izberete vrste, ki so trajnice. Vse sorte pa imajo podobne značilnosti, saj se razlikujejo le po izgledu in okusu. Najbolj priljubljene vrste rukole so Arrow Cupid, Olivetta, Grade Rocket, Victoria in Pasijansa.
Arrow Cupid
Ta sorta je pripravljena za uporabo že po 4 tednih od klitja. Zraste do višine 22 cm. Listi so valoviti, razkošne zelene barve in srednje velikosti. V času cvetenja se pojavijo bledo rumeni cvetovi. Če posadite to vrsto na površini 1 m2, boste dobili 3 kg zelenih listov.
Olivetta
Ta vrsta je rekorderka v hitrosti rasti. Uživamo jo lahko že po 3 tednih od pojava kalčkov. Zraste do višine 25 cm. Listi so zeleni in srednje velikosti. V času cvetenja razvije rumen cvet. Je nekoliko manj produktivna od vrste Arrow Cupid, zato na 1 m2 površine zraste do 2 kg zelenih listov. Ta sorta ima specifičen grenak okus.
Grade Rocket
Grade Rocket je še ena vrsta s kratkim obdobjem od klitja do odrasle rastline. Listi so valoviti, srednje velikosti in imajo značilen vonj po gorčici. So bogati z vitaminom C. Vrsta je primerna za vzgojo na prostem in v rastlinjakih.
Victoria
Pri tej vrsti od klitja do nabiranja minejo 3 tedni. Zraste do višine 15 - 25 cm. Listi so bogate zelene barve s svetlimi progami. Okus imajo po orehih in goričici, kar se izvrstno ujema z vsemi jedmi. Ta sorta je bogat vir mineralov, vitaminov in antioksidantov.
Pasijansa
Pasijansa je bila vzgojena leta 2007 in je priljubljena pri vrtnarjih zaradi svoje izjemne odpornosti na zimske pogoje. Vzkali zgodaj spomladi in do nabiranja minejo 3 - 4 tedni. Listi imajo blag vonj po orehih. Ob koncu vegetacijskega obdobja cveti s svetlo rumenimi cvetovi.
Gojenje
Rukolo lahko vzgajamo na prostem od februarja do septembra, v rastlinjaku pa celo leto. Vzgoja je preprosta, saj zahteva zelo malo nege. Najbolj se je potrebno posvetiti njenemu zalivanju, saj ima rastlina rada vlago. Pomanjkanje vlage vpliva na okus in kvaliteto listov, ki jih uporabljamo v prehrani.
Kolobarjenje
Odlične predhodne vrste za rukolo so buča, krompir, paradižnik in stročnice. Če boste posadili rukolo na površino, kjer ste predhodno vzgajali omenjene kulture, vas bo rezultat prijetno presenetil.
Dobri sosedi so ji tudi vse nizke sorte graha, špinača, krompir, zelena, kumare, rdeča pesa in različne vrste solate. Rukolo pa raje ne posadite v bližini korenaste zelenjave, na primer korenja, redkvice, repe, kolerabe, brokolija, ohrovta in brstičnega ohrovta.
Bazilika in kapucinka oddajata vonj, ki je hkrati insekticid in sta zato prav tako dobri sosedi rukole.
Zalivanje
Rukola zahteva veliko vlage, tako da je potrebno nasad zalivati vsakih 1 - 3 dni, v sušnih obdobjih pa dnevno. Pri zalivanju je potrebno paziti, da ga pravilno izvajamo.
Najboljši način zalivanja je z rahlim pršenjem, kar prepreči, da bi se nežni listi poškodovali. Če rukole ne zalivamo dovolj ali če ji primanjkuje vlage, negativno vpliva na njeno kvaliteto in okus, saj se listi zgostijo, izgubijo okus in postanejo grenki. Prav tako v takem primeru rukola prezgodaj cveti, preneha pa se rast novih listov.
Gnojenje
Približno 3 tedne pred načrtovano setvijo tla pognojimo s 100 - 120 kg/ha kalija, 60 - 80 kg/ha dušika in 60 - 80 kg/ha fosforja. Ni pa priporočljivo gnojiti v času rasti, saj je to obdobje kratko in v tem času gnojilo ne more razpasti, ampak se zbira v listih rastline.
Upoštevati je potrebno, da v času vegetacije gnojila ne pripomorejo k rasti rukole, saj naredijo več škode kot koristi, ker se kemične spojine akumulirajo v zelenju. Dohranjevanje je dovoljeno, vendar je potrebno biti pri tem pazljiv. Rukola črpa veliko hranljivih snovi iz zemlje. Mlade rastline pa lahko dohranimo z dušikom, raztopino lučnika ali s piščančjimi iztrebki.
Razmnoževanje
Rukola se razmnožuje s semeni, ki se po cvetenju razvijejo v obliki podolgovatih strokov. V vsakem stroku je okoli 2 g majhnih okroglih semen. Pogosto rukola kar sama vzklije na istem mestu tudi naslednje leto, brez da bi jo posejali.
Tla
Najbolje uspeva na tleh, ki dobro zadržujejo vlago (npr. na peščenih tleh) in so pH nevtralna. Obdelava tal je enaka kot pri vseh listnati zelenjavi. Oranje se izvede v globini 20 cm.
Podnebje
Optimalna temperatura za razvoj rukole je 9 - 14°C, vendar odlično prenese tudi temperature do -4°C. Najbolje se razvija ob toplem vremenu. Glede na to, da je rukola na področju Sredozemlja samonikla, ji najbolj ustreza sredozemsko podnebje.
Sajenje
Rukola ni zahtevna kultura, saj ne potrebuje veliko toplote in jo lahko vzgajamo celo leto. Njena posebnost je, da se lahko poseje sama. Če boste rukolo posejali na vrtu, je velika verjetnost, da bo naslednje leto vzkalila na istem mestu ali v neposredni bližini.
Čas sajenja
Čas sajenja je na prostem od konca zime do konca jeseni. V rastlinjaku jo lahko posejete kadarkoli.
Sejanje
Pri sejanju se je priporočljivo držati navodil, da bi imeli čim bolj kvaliteten pridelek. Semena položimo v jamico, ki ni globlja od 1-1,5 cm. Razdalja med vrstami rukole naj bo najmanj 30 cm, med rastlinami v vrsti pa okoli 5 cm. Razmik je potreben, saj se ob preveliki gostoti rastline tanjšajo in ne razvijejo v celoti. Tla je potrebno redno zalivati, gnojiti pa le z organskimi snovmi.
Sajenje sadik
Rukolo lahko tudi presadite, vendar je njene sadike zelo težko prenesti na prosto, zato naj bi bil to le izhod v sili. Če izberete to metodo, je potrebno vzgojene mlade sadike presaditi na želeno mesto konec aprila ali v začetku maja. Razmik med sadikami ne sme biti manj kot 5 cm, če želimo doseči optimalno rast. Pri presajanju je potrebno paziti, da ne poškodujemo občutljivih korenin. Rastlino je potrebno postopno prilagajati na zunanje pogoje, da preprečimo šok zaradi spremembe lege.
V času presajanja temperatura ne sme pasti pod 9°C. Potrebno je zalivanje, s čimer omogočimo, da so listi grenkega okusa in je pridelek bolj kvaliteten.
Gojenje na vrtu
Rukolo lahko vzgajamo na vrtu od konca zime do konca jeseni. Korenine dobro prenesejo hladnejša obdobja in rastlina lahko vzklije tudi pri temperaturi -4°C. Pri vzgoji na prostem je potrebno paziti, da je rastlina v delno senčni legi, saj bo tako pridelek bolj kvaliteten. Paziti je potrebno tudi na razdaljo med sadikami ter na redno odstranjevanje plevela, saj s tem rastlini omogočimo več zraka in prostora za razvoj.
Gojenje v rastlinjaku
Rukolo lahko vzgajamo v rastlinjaku skozi celo leto, postopek je enak kot na prostem. Rastlini je potrebno omogočiti prostor za razvoj, paziti na razmak pri sajenju, pripraviti tla in zalivati, da bodo imeli listi čim boljši okus.
Optimalna temperatura je okoli 17°C. Tla okoli rastline je potrebno rahljati, da je omogočen dotok zraka do korenin, saj se na zemlji okoli rastline ob vsakem zalivanju naredi trda skorja.
Gojenje v posodah
Rukolo lahko preprosto vzgojite tudi v posodah, ki pa morajo biti globje od 10 cm. Za sajenje je primerna katera koli prst, je pa priporočljivo, da jo pred sajenjem zmešate s humusom v razmerju 1:1.
Za izboljšanje drenaže in preprečitev prevelike količine vode dodajte na dno posode pesek, peno ali prod. Seme posejemo marca z razmikom 1 cm, prekrijemo s slojem zemlje in rahlo potlačimo. Seme ima odlično kaljivost in ga zato pred sajenjem ni potrebno namakati v vodi. Prvi poganjki se bodo pojavili že po nekaj dneh. Posode postavite na sončno stran, vendar upoštevajte, da ima rastlina sicer rada sonce, vendar ne čez cel dan.
Nega
Nega nasada zajema obdelavo tal, odstranjevanje plevela med vrstami rastlin ter pravilno namakanje. K negi prištevamo tudi zaščito pred premočnim soncem, saj bi ta zmanjšala kvaliteto pridelka in povzročila grenak okus listov. Pri nabiranju listov je potrebno uporabiti škarje, saj bi s trganjem listov lahko izpulili tudi korenino rastline. Pomembno je, da pri vzgoji ne uporabljamo kemikalij, saj se vse akumulirajo v listih, ki potem niso več užitni.
Vzdrževanje nasada
Semena rukole je potrebno posejati ponovno vsaka 2 tedna, saj s tem zagotovimo nov in svež pridelek. Ko gre rastlina v cvet, jo je potrebno izrezati in odstraniti iz zemlje. Ohranimo le 2-3 rastline, da dobimo seme za naslednjo sezono. Nabiranja ni zaželeno prelagati, saj listi prerastejo in dobijo grenak okus. Liste je zato potrebno redno rezati, saj se rastlina na ta način sproti obnavlja in vedno zrastejo nežni in sveži mladi listi.
Za vzdrževanje nasada je pomembno namakanje, ustrezna lega, ki je del dneva zaščitena pred soncem ter redno odstranjevanje plevela med rastlinami.
Obrezovanje
Rukola raste v grmičkih, ki dosežejo do 60 cm višine. Listi hitro rastejo, zato ne smemo zanemariti obrezovanja oziroma nabiranja, saj s tem pripomoremo k pravilni obnovi rastline ter dobimo sveže in nežne užitne liste.
Da ne poškodujemo rastline, je najbolje obrezovati s škarjami. Mlade rastline je potrebno razredčiti na razdaljo vsaj 5 cm, da imajo dovolj prostora za razvoj.
Nabiranje
Z nabiranjem začnemo, ko je rastlina visoka okoli 10 cm, kar je približno 40 dni po sajenju. S škarjami porežemo največje spodnje liste, ostale pa pustimo rasti. Če odstranimo cvetno steblo, podaljšamo obdobje rasti novih listov. Pustimo pa liste, ki so šele zrasli. Bolj ko rukolo nabiramo oz. obrezujemo, bolj spodbujamo njeno rast in razvoj.
Skladiščenje
Narezane liste, zavite v prilegajoči foliji, lahko do 2 tedna hranimo v hladilniku. Glede na to da rukolo vzgajamo in nabiramo celo leto ni potrebe po njenem skladiščenju, seveda pa obstajajo načini, kako to ustrezno narediti.
Liste lahko hranimo v hladilniku, dokler ne uvenijo. Za dolgotrajno skladiščenje pa je potrebno rukolo dobro oprati, osušiti in zmrzniti. Dolgotrajno jo lahko skladiščimo tudi posušeno. Liste rukole narežemo, razprostremo na pladnju ali pekaču in jih pustimo v temnem zračnem prostoru, kjer se sušijo približno 1 teden. Liste lahko posušimo tudi v pečici pri temperaturi do 40° ali v sušilniku. Posušeno rukolo lahko hranimo več let.
Priprava na naslednjo sezono
Rukola seme tvori v strokih. V vsakem stroku je okoli 2 g semen. Semena zberemo in jih shranimo na suhem mestu ter imamo pripravljena za setev v katerem koli letnem času.
Bolezni
Rukola ni podvržena boleznim. Ker pa potrebuje za rast in razvoj veliko vlage, se lahko v zemlji razvije glivična bolezen.
Simptomi bolezni so na rastlini takoj vidni, in sicer preneha rasti, postane blede barve in na korenini se pojavljajo rjave otekline. V primeru bolezni je potrebno uporabiti v zemlji proti-glivične preparate.
Škodljivci
Rukole škodljivci pretirano ne napadajo zaradi vsebnosti eteričnih olj in grenkega okusa, ki jih odbijajta. Lahko pa rastlino napadejo žuželke, kot sta kapusov molj in bolhe.
Kapusov molj
Kapusov molj (lat. Plutella xylostella) je gosenica, ki zraste do velikosti okoli 12 mm in ima telo na obeh koncih zoženo. Jajčeca odlaga na spodnji strani lista. Gosenice povzročijo odprtine na listih in na koncu izgrizejo celotno listno tkivo. Čeprav obstajajo insekticidi za zatiranje tega škodljivca, jih pri rukoli ni dovoljeno uporabljati, ker akumulira kemikalije v listih in ti potem niso užitni. Škodljivca se znebimo edino tako, da uničimo nasad rukole.
Bolhe (bolhači)
Prisotnost bolh ugotovimo po majhnih luknjicah na listih. Bolha je majhna žuželka velikosti 2 - 3 mm. Visoko skoči, zato je ni lahko ujeti in izkoreniniti. Povzroča predvsem estetsko škodo. Najlažje se bolh iznebimo z zalivanjem nasada, saj ne marajo mokre zemlje ali pa s posipanjem pepela okoli nasada.
Uporaba
Rukolo pred uporabo naberemo in izperemo z vodo, po potrebi jo lahko še dodatno narežemo. Zaužijemo jo svežo, poleg listov so užitna tudi semena. Kultura je bogata z vitamini in ima pozitiven učinek na prebavila, sečila in dihala. Rukolo je najbolje jesti svežo, ker sčasoma izgubi vitamin C.
Kulinarika
Omenili smo že, da ima rukola specifičen okus in se odlično ujema z večino živil. Rukola se uporablja kot dodatek k sirom in predjed je lahko sir, zavit v rukolo. Rukola je sestavina solat, dodatek na picah, sendvičih in ostalih jedeh. Rukolo lahko blanširamo kot špinačo in na ta način pripravimo zavitek ali različne pite.
Poleg listov lahko uporabljamo tudi semena - kot začimbo ali kot eno izmed sestavin pri izdelavi gorčice. Posušeno rukolo uporabljamo kot začimbo za juhe, pite in ostale jedi.
Medicina
Rastlina ima številne blagodejne učinke, saj deluje pozitivno na naš celotni organizem. Listi rukole so bogati z vitaminoma B in C, cinkom, železom in folno kislino. Uživanje rukole ima pozitiven vpliv na imunski sistem, saj uniči škodljive bakterije. Prav tako pomaga pri krepitvi sten krvnih žil in izboljšanju njihove elastičnosti. Rukola ima blagodejen vpliv na prebavila, sečila in dihala, zato jo priporočajo pri želodčnih boleznih.
Rukola znižuje holesterol, ima sposobnost odvajanja tekočine iz telesa in je zato priporočljiva pri hujšanju. 100 g rukole ima 10 kalorij. Rukola tudi prispeva k povečanju hemoglobina in znižuje raven sladkorja v krvi.
V ljudski medicini so s semeni rukole zdravili pik škorpijona. Zgodovinsko pa je bila rukola ena izmed glavnih sestavin sirupa proti kašlju.
Zanimivosti
V naravi rukola raste kot plevel na zapuščenih mestih. Vrtno rukolo že tisoč let sejejo v obalnem območju, zato je danes ni težko najti ob poteh in stezah na obali. Okus in vonj divje, samonikle in vzgojene rukole sta skoraj identična. Razlikujeta se le v videzu listov, saj so listi divje rukole nekoliko bolj nazobčani.
V antičnem Rimu so jo uporabljali kot začimbo in zato zgodovinarji predvidevajo, da je rukola prava Rimljanka. Sprva so jo uživali kot divjo rastlino, vzgajati pa naj bi jo začeli že v Stari Grčiji in Rimu.
Po poreklu rukola izvira iz zahodnega Sredozemlja, natančneje iz Alžirije in južne Španije, nato pa se je razširila proti vzhodu. V Indiji raste kot posebna vrsta in je z uvozom prišla v osrednjo Evropo ter v ZDA.
V zgodovini so rukolo šteli za afrodiziak in jo imenovali "ljubezenska droga". Njeni afrodizični učinki so omenjeni tudi v Vergilovih delih, kjer piše, da rukola prebudi spolno željo. Zapise o rukoli lahko najdemo tudi v Bibliji.
Pri rukoli je jakost grenkega okusa odvisna od njene velikosti. Manjša kot je rukola, bolj grenak okus ima. V trgovini lahko prepoznate tudi, kako sveža je rukola - če so listi temno zelene barve, je sveže nabrana.
Foto: filmbetrachterin / Pixabay
Dodaj odgovor