Breskev (lat. Prunus persica) je listopadna sadna vrsta, ki jo uvrščamo v red Prunoideae, v družino rožnic (Rosaceae), kamor uvrščamo tudi breskvi sorodno koščičasto sadje, kot so sliva, češnja, višnja in marelica. Ljudski imeni za breskev sta tudi: perzijsko jabolko in breskovjek.
Breskev vzgajamo predvsem zaradi okusnega in aromatičnega ploda, ki ima sladek in osvežujoč okus ter zaradi katerega breskev štejemo za kvalitetno in rentabilno sadje. Drevo breskve ima krajšo življenjsko dobo od drugih sadnih dreves - v povprečju znaša 15 - 20 let, polno rodnost doseže v 5. ali 6. letu po sajenju.
Drevo breskve lahko zraste do višine 10 m. Krošnja je razvejana, okrogla in redka. Listi rastejo izmenično, dolgi so 7 - 15 cm in so preproste ovalne ali suličaste oblike ter kratko zašiljeni. Zgornja stran lista je zelene barve in gola, spodnja stran pa je sprva poraščena z dlačicami.
Skorja je sprva gladka, rjava in ima sijaj, kasneje postane razpokana in sivo rjave barve. Drobni jajčasti popki so rdečkaste barve, cvetovi pa so dvospolni in sedeči. Inforescenca je dvojna. Tvorijo jo čaša s 5 cvetnimi listi ter venec z venčnimi listi in številni rdeči prašniki. Rastlina cveti zgodaj spomladi, čas cvetenja je 10-14 dni. Plod je okroglast koščičast sadež s sočnim mesom in žametno povrhnjico.
Na svetu letno pridelajo približno 18.000.853 ton breskev, kar uvršča breskev na 8. mesto v celotni svetovni količini pridelanega sadja. Največ breskev pridelajo na Kitajskem, od koder tudi izvira in kjer raste samoniklo. Glede na intenzivnost pridelave Kitajski sledita Evropa (še posebej v sredozemskih državah) in ZDA.
Breskev je idealna sadna vrsta za vsak vrt, saj je v času cvetenja vrtu v okras in privlači opraševalce.
Sorodniki
Sorte
Skupno obstaja 59 sort breskev, izmed katerih jih je 31 aktivnih in 28 neaktivnih. V Sloveniji obstajajo tudi avtohtone vrste breskev - vinogradniška breskev; glavna delitev sort pa je glede na čas dozorevanja, saj glede na to ločimo zgodnje poletne in pozne sorte.
Vinogradniška breskev
Vinogradniška breskev je ena izmed avtohtonih sort na področju Slovenije in regije. Znana je po svoji visoki odpornosti na bolezni in škodljivce. Drevo je nizko in majhno, zato jih lahko posadimo na razdalji 3 m. Plod je srednje velikosti, prefinjenega okusa, lahko je rahlo podolgovate oblike. Meso je lahko bele barve ali v različnih odtenkih rdeče barve. Rodnost je dobra ali srednja, odvisno od pogojev vzgoje in dostopnosti vode. Obstaja veliko različic- od drobnih do velikih, rumenih, rdečih in oranžnih plodov z belo, rumeno ali rdečo barvo mesa.
Springcrest
Springcrest je sorta visoke rodnosti in bujne rasti. Dozori zelo zgodaj - v sredini junija. Plod je srednje enotne velikosti in v povprečju tehta okoli 120 g. Je okrogle oblike ali podolgovat z občasno izraženim vrhom in popolnoma prekrit z intenzivno rdečo barvo. Meso je kvalitetno, rumene barve in srednje čvrsto. Koščica se delno ali popolnoma loči od mesa. Prednost te sorte je, da dobro prenaša transport.
Spring Lady
Spring Lady je debelo plodna zgodnja sorta. Dozori v začetku julija ter redno in obilno obrodi. Okroglast oz. ovalen plod je kvaliteten in srednje velikosti. Povrhnjica je rumeno zelene barve, sočno in čvrsto meso pa je rumeno oranžne barve. Vrsta je samooplodna in ne potrebuje opraševalca.
Baby Gold
Za to sorto je značilno čvrsto, sočno in sladko meso, ki omogoča obiranje in predelavo plodov ob polni zrelosti. Plodovi okoli koščice niso rdečkasti, povrhnjico pa zlahka odstranimo, če breskev za 60 sekund potopimo v vrelo vodo in nato hitro ohladimo v mrzli vodi.
Prednost te sorte je, da plodovi po obiranju ne potemnijo. Iz plodov te sorte pogosto pripravljamo kompot in kaše, odlični pa so tudi, če jih zaužijemo sveže. Dozori konec julija.
Gojenje
Pred vzgojo je potrebno dobro preučiti ekološke pogoje rasti: podnebje, povprečne temperature, vlago in padavine, tip in značilnosti tal, sosednje nasade in potencialni prenos škodljivcev ter bolezni, relief in izpostavljenost terena. Zelo je pomembno, da za vzgojo izberemo pravilno sorto breskve - izbira sorte, ki je prilagojena vsem agro ekološkim pogojem in podnebju, kjer jo bomo vzgajali, je glavni preventivni ukrep pred boleznimi in škodljivci.
Tla
Rezultati vzgoje breskev so najboljši na dobro prepustnih, globokih tleh (na peščeni ilovici ali rahlih peščenih oz. peščeno ilovnatih tleh). Idealen pH za vzgojo je 6,0 - 7,0. Slanost tal ne sme biti visoka, prav tako tla ne smejo vsebovati več kot 5 % fiziološko aktivnega apna. Površinska in obdelovalna plast tal morata biti globoki, rahli, bogati s humusom in z dobrim vodnim, zračnim in toplotnim režimom. Dobra struktura in preskrbljenost tal s humusom, sta ključni za uspešno rast in razvoj breskve. Delež humusa mora znašati vsaj 2 - 2,5%.
Pred sajenjem je potrebno izvesti rigolanje (pripraviti zemljišče za nasad) oz. globoko preorati na globini 60 - 90 cm. Rigolanje izvajamo v poletnih mesecih, za celovito pripravo tal za sajenje mu sledi še vrtavkasto brananje.
Podnebje
Breskve se večinoma vzgaja v zmernem pasu z dvema tipoma podnebja: celinsko podnebje s padavinami v obdobju od maja do oktobra in sredozemsko podnebje z vlažnimi zimami ter toplimi in suhimi poletji. Breskvi ustrezajo topla področja z zadostno sončno svetlobo, najbolj pa ji ustreza zmerno podnebje z nizkimi zimskimi temperaturami in toplimi poletji. Dobro prenaša tudi mile in deževne sredozemske zime.
Na breskev imata največji vpliv temperatura zraka in padavine, pomembna pa je tudi svetloba. Breskev je občutljiva na pozni spomladanski mraz, ki ji povzroči največ škode. Breskev je heliofitna rastlina in zahteva veliko svetlobe, ki je pomembna za pravilen razvoj poganjkov ter za obarvanost in kvaliteto plodov. Za vzgojo breskve naj bi bil idealni temperaturni interval 35 - 20°C, s srednjo vegetacijsko temperaturo 18 - 20°C in obdobjem 200 dni brez mraza.
Kritične minimalne temperature so med -20 in -25°C, za odpirajoče popke pa -0,7 in -5,5°C. Najustreznejši položaj za vzgojo ima srednjo dnevno temperaturo (v času razvoja in zorenja plodov) 18 - 23°C. Breskev slabo prenaša močne sunke vetra ter višek vode na področju korenin.
Čas sajenja
Breskev sadimo spomladi ali jeseni. V toplih sredozemskih krajih je priporočljivo saditi jeseni, da mlada rastlina še izkoristi jesensko deževje ter se okrepi pred sušnim poletnim obdobjem v naslednjem letu. Spomladi sadimo v celinskih predelih. Optimalna temperatura tal za sajenje je 12 - 15°C.
Kolobarjenje
Pred sajenjem breskve je zaželeno tla čimbolj obogatiti z dušikom z zelenim gnojenjem oz. sejanjem predkultur, ki fiksirajo dušik ali metuljnic, kamor uvrščamo: črno in plazečo deteljo, lucerno, beluše, ognjič, nokoto, volčji bob, grah, fižol in bob.
Izmed žitaric so dobre predkulture za zeleno gnojenje: rž, oves, mnogocvetna ljuljka in ječmen, izmed kapusnic pa: gorjušica, oljna redkev, oljna ogrščica in sončnica.
Breskve ni priporočljivo saditi na zemljišču, na katerem so predhodno rasli gozd, vinska trta ali nasad druge olesenele kulture, saj je breskev občutljiva na patogene glivice, ki bi se potencialno lahko ohranile v tleh.
Čeprav breskve pri razvoju ne bodo ovirali, nektarin, smokev, marelic, jabolk in agrumov ni priporočljivo saditi v bližini breskve, ker imajo skupne škodljivce.
Faza mirovanja
Faza mirovanja pri breskvi traja od jeseni do zgodnje pomladi. Breskev je listopadno drevo, zato jeseni listje porumeni in odpade. Med globokim zimskim mirovanjem je potrebno paziti, da drevo ne zmrzne - v tej fazi so za breskev kritične temperature od -20 do -24°C. V fazi mirovanja sadimo sadike breskve in izvajamo pomotehnične ukrepe (še posebej obrezovanje ter zaščito pred boleznimi (predvsem pred breskovo kodravostjo) in škodljivci.
Sajenje
Sajenje breskev poteka tako kot sajenje drugih olesenelih sadnih vrst in ni zapleteno. Breskev lahko sadimo na več načinov (posejemo semena ali posadimo sadike) ter ob različnih pogojih (na prostem ali v zaprtem prostoru). Pri vzgoji na prostem je ključno izbrati idealno izpostavljenost sončni svetlobi in zaščitenost mesta sajenja ter ustrezno sorto glede na podnebje in druge ekološke pogoje.
Sejanje
Semena breskve lahko posejemo neposredno v zemljo jeseni ali spomladi, lahko pa jih tudi shranimo do decembra ali januarja, ko izvedemo hladno tretiranje ali stratifikacijo, da spodbudimo kaljivost. Stratifikacijo izvedemo tako, da semena najprej namočimo v vodo za 1 - 2 uri, nato pa jih damo v plastično vrečko z nekaj vlažne zemlje. V hladilniku shranimo pri temperaturi -6°C. V odvisnosti od kaljivosti semen in sorte lahko klitje pri tem načinu traja nekaj tednov do nekaj mesecev.
Drugi način je neposredno sejanje jeseni. Tla morajo biti dobro drenirana in bogata z organskimi snovmi. Če so tla revna, jim je potrebno dodati kompost ali drug organski material.
Koščico ali semena posadimo na globini 8 - 10 cm, jih prekrijemo z 2,5 cm komposta ali drugega organskega substrata, ki bo seme ščitil pred mrazom. Za dodatno zaščito pred nizkimi temperaturami lahko zemljo zastremo s slamo. Zaliti jih je potrebno že med samim sajenjem ter nadaljevati z zalivanjem, vendar ne prepogosto (samo, ko postanejo tla suha). Do pomladi bo breskev vzklila in zrasle bodo nove mlade sadike.
Sajenje sadik
Sajenje sadik breskve uporabljamo pogosteje kot sejanje. Glavna prednost je, da se sadika bolje in hitreje ukorenini ter je hitro prilagodljiva na zunanje pogoje. Sadike običajno brez težav kupimo v drevesnicah, lahko pa vzgojimo tudi lastni potaknjenec iz odraslega drevesa. V obeh primerih mora biti sadika pred sajenjem visoka do 150 cm (idealna višina je 70 - 80 cm).
Pomembno je tudi, da na koreninah ni mehanskih in drugih poškodb ter da so vsi rastlinski organi zdravi - brez bolezni ali škodljivcev. Zaželeno je, da je lubje sadike gladko in nežno ter prav tako brez poškodb. Pred samim sajenjem je priporočljivo korenine namočiti v rastni hormon ali raztopino vode in mikoriznih gliv.
Sadiko posadimo v pognojeno jamo, ki je globoka 75 cm in široka 60 cm. Sadike, ki jih kupimo v drevesnici, so praviloma že cepljene, lastne potaknjence pa moramo še sami cepiti.
Cepljenje
Kot podlago za breskev lahko uporabimo različne sadne vrste - mandljevec, križance breskve in mandljevca, slivo ali marelico. Prav tako se veliko uporabljajo tudi semenjaki (generativna podlaga oz. podlaga, ki je zrasla iz semena) vinogradniške breskve in v naših krajih se ravno to podlago največ uporablja, še posebej na področjih, kjer tla niso vlažna. Vinogradniška breskev kot podlaga zagotovi zgodnji in bujen pridelek ter zelo poveča odpornost rastline na sušo, ni pa primerna za glinena in karbonatna tla.
Pogosto se uporablja tudi podlaga GF 667 oz. križanec breskve in mandljevca. Ta podlaga je primerna za manj rodovitna sušna tla. Podlaga Damas 1896 je križanec Prunus domestica in Prunus spinose oziroma slive in črnega trna. Podlaga je manj bujna in primerna za vzgojo v strnjenem okolju na težjih in vlažnih tleh. Slabše je odporna na sušo in plodovi na njej dozorijo bolj zgodaj.
Podlaga ST. Juliana GF 655/2 je francoska podlaga za slivo in breskev ter je primerna za vzgojo v strnjenem okolju na karbonatnih tleh. Šteje se, da je zelo odporna na rak korenin in bolezen Pseudocercospora cladosporioides.
Gojenje na vrtu
Breskev je idealno vrtno sadno drevo. Spomladi krasi vrt s svojimi izrazito dekorativnimi roza cvetovi ter lepo diši, s čimer privlači čebele in druge opraševalce. Za breskev je na vrtu idealna prisojna lega, ki je zaščitena pred vetrom. Da bo drevo kvalitetno obrodilo, potrebuje vsaj 8 ur neposredne sončne svetlobe dnevno. Če so tla glinena in slabše drenirana, lahko breskev posadimo tudi na dvignjeno gomilo zemlje ali v t.im. dvignjeno gredo.
Breskev posadimo v jamo, ki je nekaj centimetrov globlja in dvakrat širša od korenin sadike. Poleg jame lahko 2 m globoko zabijemo kol, ki bo mladi rastlini služil kot opora, dokler se ne ukorenini. Okoli sadike lahko naredimo tudi "bazen" iz zemlje, da bodo tla zadržala vodo. Posajeno drevo zastremo z zastirko in z vezicami pritrdimo na kol.
Pred vzgojo na vrtu je potrebno premisliti glede mesta sajenja, saj bo drevo tam ostalo več let. Breskvi najbolj ustreza smer sajenja sever-jug.
Gojenje v rastlinjaku
Breskev lahko tako kot tudi druga olesenela sadna drevesa vzgajamo tudi v rastlinjaku. Tak način vzgoje je tipičen za intenzivne in industrializirane nasade, pri katerih želimo doseči zgodnje obiranje plodov (že konec marca in v aprilu). Pri taki visoko tehnološki vzgoji je potrebno spremljati in nadzorovati mikroklimo rastlinjaka - osvetljenost, temperaturo, vodo, raven CO2 in O2 itd. Za povečanje osvetljenosti rastlinjaka se na tla in zunanjo stran konstrukcije nanesejo odbojni premazi.
Vzgoja v rastlinjaku lahko pospeši dozorevanje plodov za 10 - 50 dni. V severnih krajih je pogostejša vzgoja v rastlinjaku, saj preprečuje zmrzovanje tal, pokanje popkov in podaljša sezono za 10 - 30 dni. V naših podnebnih pogojih vzgoja breskev v rastlinjaku ni pogosta, razen za vzgojo sadik.
Gojenje v posodah
Breskev lahko raste v posodi ali v cvetličnem loncu. Pomembno je, da je posoda dovolj velika, da imajo vretenaste korenine čim več prostora za rast. Pomembno je vedeti, da ko korenine dosežejo maksimalno velikost, se tudi nadzemni del ne bo več razvijal, kar pomeni, da bo breskev čez nekaj časa v posodi prenehala rasti in bo služila le kot okras.
V posodi lahko vzgojimo tudi bonsaj breskev. Zemlja v posodi mora biti bogata s humusom in dobro prepustna. Rastline ni potrebno pogosto zalivati, saj voda nima prostora za odtekanje in v primeru zadrževanja lahko povzroči gnitje korenin. Za vzgojo breskve v posodi je priporočljivo izbrati manj bujne sorte.
Vzdrževanje nasada
Vzdrževanje nasada pri breskvi zajema namakanje, gnojenje, obrezovanje, redčenje plodov, zaščito pred škodljivci in boleznimi, vzdrževanje oblike krošnje, pletje, rahljanje tal, jesensko obdelavo tal na globini 25 - 30 cm, naoravanje, spomladansko razoravanje ter kultiviranje z vrtavkasto brano ali kultivatorjem. Nasad vzdržujemo tudi z oblikovanjem, in sicer v prvem letu, v drugem letu v zimskih mesecih in v tretjem letu, ko se odstranijo vse veje, ki redko obrodijo in konkurenčne veje.
Nega
Breskev zahteva veliko redne nege in vzdrževanja. Najpomembnejši agrotehnični ukrepi so namakanje, vzdrževanje oblike z obrezovanjem in redčenjem plodov. Da bi dosegli ustrezno velikost in kvaliteto plodov, je potrebno izvesti tudi pomotehnične ukrepe, med katerimi so najpomembnejši redčenje plodov in obrezovanje vej.
Zalivanje
Nekatere sorte breskev so bolj odporne na sušo, druge manj, zato je potrebno namakanje prilagoditi posamezni sorti. Večina debelo plodnih sort breskev je občutljiva na sušo, ker plodovi zahtevajo veliko količino vode.
Breskev ima največje potrebe po vodi pozno spomladi in poleti, ko se začnejo temperature zraka bistveno poviševati. Mladike takrat intenzivno rastejo in se oblikujejo plodovi, zato je potrebno namakanje. Z namakanjem pa ne smemo pretiravati oz. namakati v deževnih obdobjih, ko je v tleh že zadosti vode.
Breskev je sadna vrsta, ki je zelo občutljiva na presežno vodo v tleh, saj lahko privede do dušenja in gnitja korenin, še posebej, če jo vzgajamo v tleh, ki niso prepustna in nimajo drugih ugodnih fizikalnih lastnosti. Na takšnih tleh kot podlago uporabimo slivo, saj ima večjo toleranco na zadrževanje vode.
Gnojenje
Pred gnojenjem je potrebno izvesti kemično analizo tal, da ugotovimo sestavo ter količino potrebnih mikro in makro elementov. Breskev ima največjo potrebo po dušiku, fosforju in kaliju. Prvo gnojenje je potrebno izvesti pred samim sajenjem. Gnojilo potresemo na dno predhodno izkopanih sadilnih jam (dimenzije 50 x 50 x 50 cm).
Če gnojimo z mineralnim gnojilom, je potrebno uporabiti NPK gnojilo s sadjarskimi formulami (5-20-30, 7-14-21 in podobno.).
Ko smo sadiko posadili, gnojimo z zrelim hlevskim gnojem. Ob gnojenju je potrebna pazljivost tudi glede obdobja - dušika ne smemo dodati pozno, da ne pride do podaljšanja vegetacijske sezone in nepopolnega dozorevanja mladik, ki bi jih lahko prizadel mraz. Fosfor vnašamo jeseni v globje plasti tal.
Dodatno lahko po potrebi gnojimo vsako leto ali vsako drugo leto, odvisno, koliko so tla preskrbljena s hranilnimi snovmi. Za dognojevanje lahko uporabimo mineralna in organska gnojila, priporoča pa se uporaba dušikovih gnojil v juniju 2 - 3 tedne pred odpadanjem plodov.
Razmnoževanje
Breskev za namen vzgoje najpogosteje razmnožujemo z zelenimi ali lignificiranimi potaknjenci. Breskev lahko razmnožujemo tudi s semeni, vendar takšen način vzgoje večinoma zahteva kasnejše cepljenje.
Presajanje
Sadike breskve lahko presadimo v zemljo spomladi ali jeseni. Biti morajo dovolj razvite, visoke najmanj 80 cm in imeti premer 2 - 2,5 cm. Vejice sadik morajo biti tudi dobro razvite, brez poškodb zaradi mraza, sledov bolezni ali napadov škodljivcev. Sadike, ki imajo premajhne premer, po presajanju pogosto ne preživijo zaradi pomanjkanja moči in energije. Po presajanju je potrebno sadiko dobro zaliti. Korenino sadike lahko tudi mikoriziramo, da bi bila rastlina kasneje bolj odporna.
Redčenje
Breskev zahteva agrotehnični ukrep redčenja, da dosežemo ustrezno velikost in kvaliteto plodov. V letih z optimalnimi vremenskimi pogoji se lahko zgodi, da breskve nastavijo veliko število plodičev, zaradi česar pa potem plodovi posledično ne dosežejo zadovoljive kvalitete (oblika, barva, premer, okus, aroma). Kvaliteta plodov se poslabša, ker rastlina nima dovolj energije za prehrano vseh plodov, zaradi česar jih je potrebno redčiti.
Pri drevesih do starosti 3 let, redčimo oz. odstranimo vse plodove, da omogočimo boljši razvoj in rast vegetativnih organov, še posebej korenin. Po tretjem letu plodove redčimo na razmik 12, 15 in 20 cm pri sortah z velikimi, srednjimi in majhnimi plodovi ter pri samooplodnih sortah, ki tvorijo veliko število cvetov.
Obrezovanje
Breskev obrezujemo v fazi mirovanja. Zimsko obrezovanje lahko izvedemo tudi z namenom zmanjšanja obremenjenosti pridelka, in sicer odstranimo kratke poganjke, redčimo cvetove in skrajšamo vrh drevesa, če veje niso zrasle do potrebne višine. Pod mestom reza bodo zrasli poganjki, iz katerih se bodo lahko oblikovale primarne in sekundarne veje. Nizke veje v celoti porežemo, ostale vejice in veje pa do 2 poganjka, poleti pa do konca.
Zeleno obrezovanje izvajamo z namenom oblikovanja želene oblike vzgoje drevesa oziroma da bi dosegli pravilno razmerje vegetativnih in generativnih rastlinskih organov.
Pri vzgoji breskve se uporabljajo oblike krošenj: kotlasta (vaza), pravilna in nepravilna palmeta s poševnimi vejami ter prosta in pol prosta palmeta. V zgoščenih nasadih na nerodovitni podlagi uporabimo gojitveno obliko vretenastega grma in vitkega vretena.
Obrezujemo lahko tudi poleti, ko lahko poganjke pinciramo, upognemo v želeni kot in smer rasti ter jih zalomimo. Poletno obrezovanje vključuje tudi odstranjevanje listov okoli plodov, da so bolje osvetljeni in se obarvajo.
Priprava na naslednjo sezono
Po obiranju in prehodu drevesa v fazo mirovanja je zaželeno izvesti posamezne agrotehnične ukrepe, npr. pripravo na naslednjo vegetacijsko sezono. Priprava vključuje zastiranje, dognojevanje, zaščito pred potencialnim mrazom, prekrivanje in redno spremljanje pojava škodljivcev in bolezni, da pravočasno začnemo z zaščitnimi ukrepi.
Bolezni
Odpornost drevesa na bolezni je odvisna od sorte in agro ekoloških pogojev gojitvenega področja. Breskev je v splošnem podvržena napadom glivičnih in virusnih bolezni, zaradi česar je potrebno uporabiti preventivne ukrepe: izbira odporne sorte, redno spremljanja pojava simptomov, še posebno v času toplih in vlažnih spomladanskih dni, pravilno obrezovanje krošnje, sajenje dreves na večji medsebojni razdalji v vrsti. Najpogostejše bolezni breskve so: breskova kodravost in cvetna monilija.
Breskova kodravost
Povzročitelj te bolezni je patogena glivica Taphrina deformans. Simptome opazimo spomladi v maju. Listi najprej spremenijo obliko- postanejo kodrasti, mehurjasti, zadebeljeni in hipertrofirani. Skodrani deli listov spremenijo barvo v zeleno belo ali rdečkasto. Okužen je tudi spodnji del lista in na njem lahko opazimo belo prevleko. Pri močni okužbi se listi posušijo in odpadejo. Rastlina se lahko ob ugodnih podnebnih pogojih navidezno opomore in listi ponovno zrastejo. Vendar se rastlina takrat še bolj izčrpava, kar povzroči zmanjšano rodnost, zaustavitev oblikovanja poganjkov in povečano občutljivost na zmrzovanje.
V naših krajih traja kritično obdobje za okužbo s to boleznijo 10 dni do 9 tednov. Idealni podnebni pogoji za pojav bolezni so deževni in vlažni dnevi (več kot 10 mm padavin, vsaj 10 ur vlaženja rastlinskih organov) ob zračni temperaturi 10 - 20°C. Najboljša zaščita naj bi bila preventiva preden se pojavijo simptomi, in sicer zimsko škropljenje z bakrovim pripravkom. Pomembno je, da bakrovih pripravkov ne uporabimo v fazi vegetacije zaradi potencialne fitotoksičnosti za rastlino.
Cvetna monilija (cvetna gniloba)
Povzročitelj je patogena glivica Monilinia laxa, ki napada cvetove, poganjke in plodove. Glavni simptomi so sprememba barve cvetnih listov in listov (postanejo svetlo rjavi), listi postanejo vodeni in mlahavi, na plodu se pojavijo majhne vodene pege, ki kmalu porjavijo. Pega se sčasoma povečuje, dokler se ne razširi po celem plodu.
Glivica se širijo veter, dež, žuželke. Idealni klimatski pogoji za pojav bolezni so: relativna vlaga višja od 85 %, zračna temperatura med 22 in 28°C.
Zajedavska gliva sčasoma napade tudi tkivo, širi se po vodnih žilah ter lahko povzroči propad celotne rastline. Do okužbe pogosto pride na mestih, ki so jih že poškodovali zavijač, tripsi, pepelovka ali toča.
Ko opazimo zgodnje simptome, je potrebno okuženi rastlinski organ čimprej odstraniti ter ga odstraniti iz sadovnjaka ali vrta (najbolje ga je zažgati). Če preventivni ukrepi niso bili uspešni, lahko uporabimo difenkonazol 250 g/l, bakrov oksiklorid 350 g/kg in piraklostrobin 6,7% + boskalid 26,7%.
Škodljivci
V intenzivnih breskovih nasadih škodljivci niso redkost, zato so potrebni podobni preventivni ukrepi kot pri preprečevanju bolezni. Najpogostejši škodljivci, ki napadejo breskev so breskova uš, breskov zavijač in breskov molj.
Breskova uš
Ta rumeno zeleni škodljivec (lat. Myzus persicae) povzroči veliko škodo v breskovih nasadih in spada v družino Aphididae. Ima podolgovato telo in krila s temno pego. Iz jajčeca se v celinskem delu izleže v februarju, na Primorskem v januarju. Na breskvi ustvari kolonije, kjer se razvija tudi več generacij, ki se potem selijo. Pred selitvijo uši povzročijo veliko škodo na drevesih, ki jo opazimo po skodranosti listov in sloju medene rose na listih. Medena rosa je nevarna, ker povzroči glivično okužbo na listih (vidna kot črne pege in prevleka), ki zmanjšuje aktivnost listov pri fotosintezi.
Generacija uši z razvitimi krili se na Primorskem pojavi konec aprila, v celinskem delu v maju. Idealni pogoj za razvoj uši je temperatura 20°C. Spomladi lahko uši na breskev razširijo tudi virusne bolezni. Julija je okuženost najvišja, avgusta se njihova številčnost zmanjšuje, vendar septembra spet naraste. Jajčeca odlagajo večinoma v oktobru, lahko pa tudi novembra ali decembra, če so jeseni ugodni vremenski pogoji. Najbolj zanesljiv način za zatiranje uši je uporaba deltametrina 25 g/l, obstajajo pa tudi organski pripravki.
Breskov molj
Breskov molj (lat. Anarsia lineatella) je tako kot breskov zavijač škodljivec, ki poškoduje plod. Metulj breskovega molja je sive barve, gosenice pa rjave barve. Povzroči črvivost plodov, lahko pa poškoduje tudi mladike. Prehranjuje se z mesom plodov in s tem za seboj pušča "hodnike", ki so polni izločkov. Plod je po napadu popolnoma poškodovan. Napad lahko opazimo po skupkih smole na plodu. Molj postane aktiven spomladi in ima letno 2 - 3 generacije. Poškodovani plodovi imajo nižjo tržno vrednost in niso zaželeni.
Breskove molje zatiramo z insekticidi, lahko pa uporabimo tudi naravne insekticide, repelentne plošče ali mreže za mehansko zatiranje.
Uporaba
Najbolj znana uporaba breskve je v kulinariki, vendar ima tudi zdravilne lastnosti in blagodejno deluje na človeški organizem, zato se uporablja tudi v medicini in kozmetiki.
Obiranje
Plodove breskve lahko obiramo od maja do avgusta, kar je primarno odvisno od dejstva, ali gre za zgodnjo ali pozno sorto. Na primer sorto Springcrest obiramo okoli 15. junija, sorto Spring Lady okoli 20. junija, Maygold okoli 10.julija, Royal glory okoli 20. julija, Redhaven konec julija.
V naših krajih, še posebej na Primorskem, brez namakanja ne priporočamo vzgoje poznih sort, saj velika vročina zmanjša rodnost in pridelek. Plodovi dozorevajo hitro in lahko do konca dozorijo tudi po obiranju. Optimalen rok obiranja je pomemben zaradi maksimiranja pridelka, velikosti in lastnosti plodov. Zgodaj obrani plodovi naj bi imeli slabšo kvaliteto, vendar bolje prenesejo shranjevanje.
Z obiranjem začnemo, ko plodovi spremenijo barvo oziroma ko je plod dovolj mehak in sladek. Z obiranjem lahko začnemo, ko povrhnjica ploda spremeni barvo iz zelene v rumeno ali kremno barvo. Obiramo v več ponovitvah, večinoma 2 - 4-krat.
Skladiščenje
Po obiranju lahko plodove breskve skladiščimo le kratek čas (3 - 4 tedne). Dolžina skladiščenja je odvisna od različnih dejavnikov, na primer trdote ploda, časa obiranja, preteklega časa od obiranja do skladiščenja, količine sladkorja v plodu, temperature skladišča, itd.
V času od obiranja do skladiščenja je potrebno s plodovi rokovati zelo previdno in nežno, da se ne poškodujejo, kar bi povzročilo hitrejše kvarjenje plodov. Plodove je priporočljivo hraniti pri temperaturi okoli 0°C in na temnem mestu, saj se pri nekaterih sortah ob izpostavljenosti temperaturam okoli 5°C že skrajša čas skladiščenja.
Ozimnica
Kulinarika
Breskve so cenjeno sadje, ki ga zaradi sladkega okusa in arome uporabljajo v številnih receptih po vsem svetu. Plod je najbolje uporabiti, dokler je svež, saj se hitro pokvari, še posebej, če ga nimamo v hladilniku. Sorte s plodovi bele barve so večinoma slajše, sorte z rumenimi plodovi pa imajo bolj bogato aromo, vendar pa so bolj vodene. Iz breskev lahko pripravimo sladke in slane jedi, lahko jih dušimo, sušimo, pečemo, konzerviramo ali kuhamo.
Iz breskev največkrat pripravimo džeme ali marmelade, kompot, sladoled, sadno solato, omake, likerje, žganja, lahko pa tudi omako kot dodatek pečenemu mesu in ostalim slanim jedem.
Kozmetika
V kozmetiki uporabljajo olje iz breskovih koščic, ki je svetle barve. Deluje osvežilno in se uporablja kot sestavina lahkih losjonov in hidratantnih krem. Deluje zaščitno in vlažilno. Uporabimo ga lahko tudi kot masažno olje, sestavino balzamov in kopeli ter pri izdelavi dišečih in pomirjujočih sveč. Uporablja se tudi kot maska za suho kožo ali proti gubam in staranju, kar naj bi bila zasluga velike vsebnosti vitamina C. Vitamin C uspešno odpravlja pojav različnih znakov staranja na koži, kot so gube in drobne linije. Vitamin E, ki ga prav tako vsebuje breskev, ščiti in vlaži kožo ter pripomore k njenemu okrevanju zaradi poškodb, ki jih povzroči delovanje prostih radikalov.
Medicina
Breskev so v medicinske namene uporabljali že v davnini, še posebej na Bližnjem Vzhodu in v Sredozemlju, omenja pa se tudi v zapisih ayurvedske medicine. Plod breskve je bogat s sladkorjem, karotenom, sadnimi kislinami, proteini, minerali (kalij, baker, mangan) in vitamini A, B i C, E in K.
Sveže breskve so priporočljive za vse - otroke, bolnike, osebe s povišano telesno težo, prebolevnike, starejše osebe, športnike, nosečnice in doječe matere. Iz listov in cvetov lahko pripravimo čaj za pomirjanje, proti prebavnim krčem in za razstrupljanje.
Svež breskov sok in plod imata pomirjujoč ter osvežujoč učinek na organizem in ju priporočajo za okrevanje jeter, želodca, izboljšanje prebave in izločanja urina. Visoka vsebnost vitamina A v breskvi izboljša vid in očesno zdravje. Plod breskve prav tako krepi imunski sistem, zmanjšuje tveganje raka, pripomore k zdravju srca, znižuje krvni tlak in holesterol, krepi kosti, pomirja živčni sistem in alergije.
Zanimivosti
Breskev izvira iz Kitajske in je bila udomačena pred 4.000 - 5.000 leti. Preko zahodnega morja se je iz Kitajske razširila do Indije in Bližnjega Vzhoda nato po svilni poti do Perzije oz. današnjega Irana.
Iz Perzije je leta 400 - 300 pred našim štetjem prišla prvič v Sredozemlje, v Novi Svet pa z raziskovalci v 16. in 17, stoletju. Portugalci so jo pripeljali v Južno Ameriko, Španci pa na sever Floride.
Kitajska komercialno proizvaja breskve v rastlinjakih na približno 30.000 ha.
Latinski naziv rodu Prunus izhaja iz grške besede "proumnon" , ki označuje slivovo drevo.
Ime vrste "persica" je razlog, zaradi katerega se je zdelo, da breskev izvira iz Perzije oz. današnjega Irana.
Foto: flockine / Pixabay
Dodaj odgovor