Marelico (lat. Prunus armeniaca) uvrščamo v družino rožnic (Rosaceae), ki vključuje številne vrste sadnih dreves, najbolj znani pripadniki pa so jablana, hruška, malinjak, kutina, mandljevec, češnja, sliva, jagodnjak.
Zunanja značilnost rastlin iz rodu Prunus je, da so listopadni grmi ali drevesa, ki dosežejo višino 0,3 - 30 m. Njihovi listi so večinoma razporejeni po vejah, listne ploskve pa so ploščate in različno oblikovane glede na vrsto.
Marelica kljub imenu Prunus armeniaca ne prihaja iz Armenije, ampak iz severovzhodne Kitajske. Po svileni poti je dosegla Perzijo, v Armeniji pa jo gojijo že od antičnih časov. Okoli leta 70 pred našim štetjem so jo Rimljani razširili po Sredozemlju, španski raziskovalci pa so pripeljali to sadno drevo v Ameriko.
Marelica običajno raste kot nizko drevo, povprečno visoko 6 m, lahko pa doseže tudi do 12 m. Premer debla je 40 cm. Barva lubja je temno siva in lubje je razpokano. Gojimo jo v obliki pravilne vaze, piramidaste krošnje, pravilne palmete s poševnimi vejami ali kot grm. Mlade veje so rdečkaste barve. Listi so ovalne oblike z nazobčanim robom in koničastim vrhom, njihova dolžina pa je do 10 cm. Barva cvetov prehaja od bele do rožnate.
Cvet se nahaja na kratkem cvetnem steblu, zato ima sedeč videz. Premer cveta je 2 - 4,5 cm. Cvetovi marelice se razvijejo posamezno ali v parih, v 10 - 14 dneh v marcu in aprilu, preden olista. Vse vrste so samooplodne. Plod je oranžne barve, stran ploda, ki je obrnjena proti sončni svetlobi, pa dobi temnejšo, rdečkasto barvo. V sredini ploda je koščica z enim semenom.
Marelica je sadno drevo, ki mu ustreza zmerno podnebje z dolgo toplo dobo rasti. Občutljiva je na nizke temperature in visoko zračno vlago. Zahteva zadostno zalivanje, uspeva na nevtralni ali rahlo bazični zemlji. Nujna je tudi dobra drenaža tal, zlasti na težjih tleh. Marelice ni priporočljivo posaditi na sveže očiščeni zemlji. Gospodarski pomen marelice je v tem, da hitro obrodi (med 3. in 4. letom), njena pomembna lastnost pa je tudi visoka odpornost proti škodljivcem in boleznim.
Sorodniki
Sorte
Danes so divje populacije marelic maloštevilne, najdemo pa jih še na Kitajskem, v Kazahstanu, Kirgizistanu in Uzbekistanu.
Gojene sorte so se razširile po vsem svetu, ločimo pa približno 350 različnih vrst. Razdeljene so v štiri ekološko-geografske skupine: srednjeazijsko, evropsko, iransko-kavkaško in džungarsko-zanairsko. Poleg tega lahko marelice razdelimo tudi glede na čas zorenja. V skladu s tem ločimo zgodnje sorte, srednje zgodnje sorte, srednje pozne sorte in pozne sorte.
Madžarska najboljša
Sorta Madžarska najboljša (lat. Magyar kajszi) izvira iz Madžarske in velja za srednje zgodnjo sorto. Na našem območju je zelo razširjena. Skeletne veje na drevesu so položene proti vznožju. Njeni značilnosti sta velika bujnost in redna ter obilna rodnost. Za sorto je značilna dobra odpornost proti zmrzali. Plod je velik in okrogel. Dozori okoli 10. julija. Kožica je rumeno-oranžna. Izredno kakovostno meso je temno rdeče barve, sočno, sladko-kislo in aromatično. Koščico preprosto odstranimo iz ploda. Plodove uporabljamo sveže, predelane ali posušene.
Velika rana
Velika rana (lat. Grosse Frühe) spada med zgodnje sorte marelic. Največ je pridelujejo v Franciji in Nemčiji, razširjena pa je tudi pri nas. Dozori konec junija. Plod je velik, okrogel z zožitvijo na vrhu. Kožica je oranžna- na strani, ki je izpostavljena soncu, pa je izrazite rdeče barve.
Kečkemetska roža
Sorta Kečkemetska roža (lat. Kecskei rozsa) se je razvila na Madžarskem. Velja za pozno cvetočo sorto ter dozori konec julija in v začetku avgusta. Odporna je proti mrazu. Je zelo rodna, plodovi pa so majhne do srednje velikosti. Pogosto so lahko asimetrični ali sploščeni. Barva plodov je svetlo oranžna z značilno rdečico na sončni strani. Meso je rumenkasto oranžne barve, njegova aroma pa je precej izrazita, zato daje osvežujoč okus. Koščica se zlahka loči od mesa, seme pa je grenko. Plodovi dobro prenašajo transport.
Čačansko zlato
To sorto uvrščamo med stare sorte marelic. Nastala je v Čačku v Srbiji, na Inštitutu za sadjarstvo. Ima veliko krošnjo in bujen videz. Dozori v začetku julija. Odporna je proti mrazu, je pa zelo občutljiva na virus slivovih koz (šarka). Za plod je značilna srčasta oblika, njegova barva pa je oranžna z značilno rdečico, ki je lahko na delu površine pikčasta. Meso sadeža je aromatično, sočno in čvrsto. Veliko koščico zlahka ločimo od mesa. Plodove uživamo sveže, primerni pa so tudi za predelavo.
Goldrich
Ta sorta marelice izvira iz Washingtona v ZDA in se prideluje od leta 1971. Uvrščamo jo med srednje zgodnje sorte, dozori pa konec junija in v začetku julija. Večjo bujnost doseže zaradi pokončne rasti vej. Plod je zelo velik (do 65 g) in ima ovalno obliko. Barva kože je oranžna. Meso sadeža je rdečkasto oranžne barve, srednje sladkega okusa. V sredini ploda je velika koščica, ki se zlahka loči od ploda. Pomembno je omeniti, da je pri gojenju te sorte potrebno uporabiti opraševalce, saj se sorta sama ne more oprašiti. Priporočena opraševalca sta sorti Portici in Sabbatani.
Gojenje
Gojenje marelic morda zahteva nekoliko več pozornosti kot gojenje nekaterih drugih vrst sadnega drevja, vendar bo izbira prave sorte dala pričakovan rezultat. Vzgoja vključuje pravilno zalivanje, gnojenje in razmnoževanje tega sadnega drevesa.
Tla
Za vzgojo marelice morajo biti tla dobro odcedna in globoka, da lahko marelica svoj koreninski sistem enakomerno širi v globino in vstran. Zaželena globina profila je 80 - 120 cm, podlaga za cepljenje marelice ali vinogradniške breskve pa naj bo do 150 cm. Idealna tla vsebujejo do 65 % drobnega in grobega peska ter 35-40 % prahu in gline. Količina humusa ne sme biti manjša od 2%. Količina fosforja naj bo 15 - 20 mg na 100 g zemlje, priporočena količina kalija pa je 20 mg na 100 g zemlje. Marelica ne uspeva v preveč vlažnih tleh.
Čas sajenja
Marelico sadimo spomladi ali jeseni. Priporočamo sajenje jeseni, da se rastlina v naslednjem obdobju, do konca pomladi, dobro ukorenini in je bolje pripravljena. Če jo sadimo spomladi, je treba to storiti zgodaj spomladi, da bolje izkoristimo nakopičeno vlago v tleh, ki je ostala iz zimskega obdobja, kar posledično omogoči boljše ukoreninjenje sadik.
Ker bo sadno drevje ostalo na istem mestu tudi do 25 let, je treba dobro izbrati sorto in tudi podlago za cepljenje marelic.
Podnebje
Marelica uspeva v celinskem podnebju. Gojijo jo v Evropi, Severni Ameriki, Aziji in Afriki. Najbolj je občutljiva na nizke temperature. V času zimskega mirovanja z manjšimi poškodbami prenese temperature do -25°C. Če pride do prisilnega zimskega mirovanja pri temperaturah do -18°C, nastane velika škoda. Med cvetenjem lahko škodo povzročijo nizke temperature v višini od -1 do -5°C. Nastajajoči plodovi so najbolj občutljivi in propadejo pri temperaturi 0 - 2°C, ker so polni vode.
V poletnih mesecih visoke temperature dobro prenaša. Najboljša temperatura za gojenje marelice je 19 - 20 °C v juniju in juliju. Cvetijo zelo zgodaj, v notranjosti prej kot večina sadnih dreves, zato lahko v primeru pozne spomladanske pozebe pride do pozebe cvetov ali novonastalih plodov.
Kolobarjenje
Preden posadite marelično drevo, razmislite o dodajanju rastlin, ki bodo drevo zaščitile. Meta, bazilika, čebula, pelin in česen so na primer aromatične rastline, ki naravno odganjajo škodljive žuželke, ki se sicer prehranjujejo s plodovi in listi marelice.
Močna aroma lukovk (česen, drobnjak, mlada čebula, čebula, por) bo odganjala listne uši, ki lahko resno poškodujejo marelično drevo. Srebrnkasti, dišeči listi pelina in dišeče pelargonije, posajene ob vznožju drevesa, pa bodo odganjale breskove muhe.
Detelja se zlahka prilagodi večini vrst in pogojev tal, posajena v bližini marelice pa bo pomagala pretvoriti atmosferski neekološki dušik v organski dušikov amonijak.
Marelico lahko posadimo tudi v bližini grozdja, špargljev, vratiča, gabeza, vodne kreše in celo ajde.
Kulture, ki lahko škodijo drevesu marelice, so paradižnik, paprika, čili, žajbelj in krompir, saj prenašajo bolezni in glivice na drevo in sadje, kar lahko vpliva na šibko in počasno rast drevesa ter povzroči nezadostno pridelavo sadja in v skrajnih primerih uniči samo drevo. V bližini marelic se izogibajte tudi sajenju jajčevcev in petunij.
Faza mirovanja
Pri marelici faza mirovanja nastopi pozimi. V tej fazi ni opaziti anatomskih sprememb, za razliko od drugih sadnih dreves pa je za marelico značilno, da se faza mirovanja prej zaključi.
Sajenje
Marelico sadimo na področjih, kjer ni nevarnosti toče (ali pa je toča redka). Glede na to, da je marelica občutljiva na neurja in močne vetrove, ji je potrebno zagotoviti lego v zavetju, da bo dobro uspevala. Po izbiri območja sajenja je potrebno pripraviti tla. Če so na tem območju predhodno rasle lesnate rastline, je treba prostor najprej očistiti, da se odstranijo vsi rastlinski ostanki globoko iz tal, kar je potrebno izvesti najmanj dve leti pred zasaditvijo sadovnjaka. Nato tla poravnamo in jih preorjemo do globine približno 60 cm.
Sejanje
Za uspešno pridelavo marelic iz semen je potrebno iz zrelega ali prezrelega sadeža izločiti koščico. Koščico najprej posušimo in očistimo ter shranimo do setve. Seme namakamo v vodi 24 ur pri sobni temperaturi in ga nato damo v zemljo na mestu, ki je zaščiteno pred vetrom. Sadimo spomladi, na globini približno 6 cm, semena naj bodo med seboj oddaljena 15 cm. Gredico obilno zalivamo.
Dognojevanje poteka s kalijem, amonijevim nitratom, hlevskim gnojem in lesnim pepelom. Vsa semena ne bodo vzkalila, najverjetneje le najtrša. Presadimo jih po 2 letih - jeseni, ko lahko preživijo zimo na prostem. Pred 6. letom po setvi marelica ne bo obrodila plodov.
Sajenje sadik
Marelica ima lahko veliko bolj razvite korenine kot drugo sadno drevje, zato je treba pri sajenju sadik izkopati dovolj veliko jamo. Razdalja med sadikami naj bo 5 - 8 m med vrstami in 4 - 7 m v vrsti. Na korenino položimo plast rahle zemlje, ki jo poteptamo. Nato plasti nad koreninami pognojimo z 20 kg hlevskega gnoja. Gnoj pokrijemo z zemljo, nato pa rastlino dobro zalijemo, s približno 15 - 30 l vode.
Sadike pred sajenjem obvezno preverite, saj ne smejo biti zamrznjene ali posušene, prav tako pa morajo biti brez mehanskih poškodb. Pregled korenin obsega tudi njihovo delno skrajševanje. Pred sajenjem je priporočljivo korenine namočiti v mešanico zemlje, hlevskega gnoja, fungicida in vode, kar bo sadnemu drevesu omogočilo boljši začetek rasti. Med posajenimi rastlinami mora biti dovolj prostora zaradi svetlobe, saj je nujna za kakovostno dozorevanje plodov.
Cepljenje
Marelica nima univerzalne podlage, saj vse podlage med seboj niso kompatibilne. S pravilno izbiro podlage vplivamo na rodnost in življenjsko dobo sadovnjaka. Pri sajenju izberite podlago, ki ustreza tlom. Glede razmnoževanja podlag ločimo generativne (vzgojene iz semen) in vegetativne podlage (pridobljene z vegetativnim razmnoževanjem). Pogosteje se uporabljajo generativne podlage, ki predstavljajo različne sorte marelic, vinogradniških breskev, sliv ali mandljevcev.
Za vegetativne podlage izberemo klone sliv ali križance med mandljevcem in breskvo. Podlage so prilagojene tlom, v Sloveniji pa je priporočljiva uporaba ene izmed naslednjih: INRA Džanarika GF 31, INRA Ringlo GF 1380 ali Marianna 2624.
Gojenje na vrtu
Marelice standardne velikosti je najbolje posaditi neposredno v zemljo na prostem, pritlikave sorte pa so idealne za gojenje v posodah ali loncih, lahko pa jih posadimo tudi na vrtu. Pred sajenjem marelice na prostem je potrebno najti idealno mesto za sajenje z vsaj 6 - 8 urami sončne svetlobe na dan in dobro odcednimi tlemi ter izkopati jamo za novo drevo. Neposredno sajenje semen v zemljo je tvegano, ni pa nemogoče. Nekatere marelice se slabo ukoreninijo, zato jih je potrebno cepiti na druge podlage marelic, sliv ali breskev. Ta postopek sajenja in vzgoje je bolj zapleten, zato je priporočljivo kupiti že vzgojeno sadiko v domači drevesnici.
Gojenje v rastlinjaku
Marelica je eno najprimernejših sadnih dreves za gojenje v rastlinjaku, saj ne zahteva visokih temperatur, pozimi pa potrebuje svež zrak in prenese nizke temperature (do 2°C ali celo nižje). Za uspešno rast rastline je potrebno zadostiti pogojem vzgoje, zaradi velikosti drevesa pa so pritlikave sorte najbolj idealne za gojenje v rastlinjaku.
Gojenje v posodah
Pri gojenju marelic v cvetličnem loncu ni pričakovati velikega pridelka plodov. Izbrati je potrebno posodo zadostne velikosti (s premerom 20 - 25 cm), v katero bomo posadili sadiko. Uporabimo pH nevtralno prst (do pH 6,5), najbolje pa je uporabiti kupljeno mešanico za lončnice. Posodo postavimo na dobro osvetljeno mesto, na primer poleg okna, ki gleda proti jugu. Rastlino je potrebno redno zalivati.
Vzdrževanje nasada
Plevel znotraj vrste odstranjujemo z uporabo herbicidov. Na površini med vrstami je priporočljivo posejati travo, med vegetacijo pa je potrebno to površino kositi in zastirati 6 - 8-krat.
Nega
Nega marelice zahteva redno vzdrževanje nasada, obrezovanje in oblikovanje krošnje ter obiranje plodov.
Zalivanje
Marelica je po odpornosti na sušo v samem vrhu, takoj za mandljevcem. Presežek vlage v tleh na gojenje marelice negativno vpliva, še posebej, če je cepljena na divjo marelico, mandljevec ali breskev. V splošnem zalivamo trikrat letno, prvič v fazi pred odpiranjem popkov, drugič dva tedna po cvetenju in tretjič približno tri tedne pred dozorevanjem plodov. Največje potrebe po vodi so v poletnih mesecih (junij in julij). Namakanje je treba uskladiti z dejanskim stanjem sadnega drevesa. Najpogostejši način zalivanja sta kapljični sistem ali mini škropilni sistem.
Gnojenje
Gnojenje z umetnimi gnojili je priporočljivo trikrat letno. Uporabljamo gnojila KAN 27% in NPK v razmerju 5:20:30 z 800 kg/ha. Prvo tretjino raztrosimo med sadno drevje jeseni, drugič pognojimo pred začetkom rastne dobe (spomladi), tretjič pa pognojimo med rastno dobo. Gnojenje prilagodimo razmeram po pripravi tal - če pa tla niso dovolj zrahljana, dodamo tudi hlevski gnoj.
Po potrebi med vegetacijo 2 - 3 krat izvedemo tudi foliarno gnojenje, tj. 1-2% raztopina pripravkov s potrebnimi mikro in makro elementi.
Razmnoževanje
Marelico razmnožujemo s cepljenjem, s koščico (semenom) ali z izbiro semen za vzgojo podlage. Če se odločite za razmnoževanje marelice iz semen, ne pozabite, da se prvotne lastnosti "matere" skoraj nikoli ne prenesejo. Če razmnožujete staro sorto marelice, jo posadite pozno jeseni ali v začetku pomladi.
Pri jesenskem sajenju izkopljemo jarek globine 8 - 10 cm, če pa nameravamo saditi spomladi, bo kaljivost enaka, le da semena čez zimo hranimo v hladilniku v vrečkah, da jih stratificiramo. Lahko jih posadite v isti jarek kot pri jesenskem sajenju.
Če nimate "divje" podlage, lahko za cepljenje izberete podlago INRA Džanarika GF 31, INRA Ringlo GF 1380 ali Marianna 2624 (več o tem načinu razmnoževanja in sajenja najdete v poglavju Izbira podlage za sajenje).
Presajanje
Marelica pride iz stanja mirovanja zgodaj spomladi, zato jo presajamo kmalu po tem, ko pozno jeseni izgubi liste, ne pa sredi zime ali pozno pozimi, ko je varno presajati drugo sadno drevje.
Dan ali dva pred presajanjem je potrebno drevo dobro zaliti, za presajanje pa izbrati mesto, ki ima podobne pogoje glede sončne svetlobe in dreniranosti kot prvotno mesto. Okoli dna korenin drevesa izkopljemo krog ustreznega premera glede na premer drevesnega debla. Rezilo lopate potisnemo naravnost navzdol in čim globlje odrežemo korenine drevesa. Drevo zrahljamo tako, da kopljemo pod koreninami vsaj do priporočene razdalje ali celo globje, da zajamemo čim več koreninskega sistema.
Ko se drevo več trdno ne drži dal, ga nežno izvlečemo iz luknje in položimo na ponjavo, korenine pa takoj ovijemo s ponjavo, da se ne izsušijo.
Nato izkopljemo novo jamo, ki je dovolj široka, da se vanjo korenine presajene marelice udobno prilegajo, in dovolj globoka, da je drevo posajeno na isti ravni, kot je bilo na prejšnjem mestu. Med polnjenjem sadilne jame s prstjo dodamo vodo, da se umazanija usede okoli korenin in ne pušča zračnih žepov. Okoli koreninske podlage na novo posajenega drevesa marelice je priporočljivo dodati plast zastirke, da ohranimo vlago. Med zastirko in marelico pustimo 10 cm vrzeli, da preprečimo širjenje bolezni z zastirke na drevo.
Pomlajevanje
Za pomladitev drevesa je potrebno porezati veje z luskastim, razbarvanim ali kašastim lubjem ter gnile ali zlomljene veje čim bližje debla ali glavne veje, da preprečimo nadaljnje gnitje. Prav tako je treba odrezati vse veje, ki rastejo navzdol, vse segmente vej, ki blokirajo sončno svetlobo z nižjih vej ter krhke vejice ob dnu debla in kratke veje z vrha drevesa, da spodbudimo ponovno zdravo rast. Na začetku zime je priporočljivo obrezati konce gladkih, močnih vej, pri čemer pustite približno 1/4 veje od najbližjega brsta ali brstnega vozla.
Redčenje
Redčenje marelic je zelo preprosto. Odvečen plod je treba pri peclju le nežno zaviti in odstraniti z vej. Izogibajte se vleki ali sunkovitemu ravnanju s sadeži, saj lahko grobo ravnanje poškoduje vejo. Med marelicami pustimo 5-10 cm razmaka, kar je dovolj prostora, da se plodovi med dozorevanjem ne drgnejo drug ob drugega.
Obrezovanje
Obrezovanje je potrebno redno izvajati, da pridobimo več plodov dobre kakovosti. Prav tako je potrebno spodbujati vegetativno rast, da se obdobje cvetenja rastline podaljša, saj bo tako nastalo več dolgih mešanih rodnih šib, s čimer se izognemo večji škodi zaradi spomladanske pozebe. Obrezovanje marelice je potrebno prvič opraviti pred cvetenjem, drugič pa v začetku maja. Tretjič se izvede v začetku avgusta, da se zagotovi boljša zračnost. Po zaključenem obrezovanju je sadno drevje priporočljivo poškropiti s fungicidi.
Marelico vzgajamo v obliki navadne vaze, pravilne palmete s poševnimi vejami, proste palmete in drugih. V zadnjem času se je začela uporabljati tehnika gojenja v obliki piramide.
Popravljena piramida ima značilnosti tako vaze kot piramide. Pri tej obliki je deblo debelo 50- 80 cm in tvori piramido. Ko sadno drevo stopi v polno rodnost, vodnico skrajšamo na zgornjo stransko vejo. Takšno obliko je enostavno vzdrževati, primerna pa je tudi zaradi skrajševanja nepotrebnih poganjkov, ki zasenčijo drevo.
Zaščita čez zimo
Največji izziv pri pripravi marelic za naslednjo sezono je zagotoviti ustrezno zaščito pred mrazom. Če vaše drevo ni dobro zaščiteno, lahko poškodbe zaradi mraza resno škodijo zdravju drevesa. Korenine namreč poleti črpajo hranilne snovi in vodo iz zemlje v drevo, jeseni pa korenine vse nakopičene hranilne snovi iz listov in debla potegnejo nazaj vase za prezimovanje.
Če korenine zmrznejo, bo vaše drevo ovenelo, ker ne bo imelo dostopa do hranilnih snovi. Mraz lahko povzroči tudi razpoke v krošnjah in polomljene veje, vse to pa je lahko vstopna točka za škodljivce in bolezni. Priprava sadnega drevja na zimo je zato izjemno pomembna.
Jeseni dreves ne obrezujte, saj lahko s tem spodbudite rast vej, nežne mlade veje pa se lahko zlomijo pod težo zimske zmrzali.
Poleti pobarvajte deblo vašega drevesa z mešanico bele barve iz lateksa in vode v razmerju 50:50. Pustite, da se barva posuši. Ta beli premaz bo zaščitil vaša sadna drevesa pred soncem, saj se pozimi sončna svetloba odbija od snega, kar lahko povzroči pokanje lubja na sončni strani vašega drevesa. Ta poškodba je lahko vstopna točka za škodljivce in bolezni.
Jeseni temeljito očistite in odstranite vse plodove ter listje okrog vznožja drevesa. Če na plodovih in listih opazite znake poškodb zaradi škodljivcev ali bolezni, jih je treba odstraniti.
Drevesa zastrite, da izolirate korenine pred zimskim mrazom. Uporabite zastirko, ki se počasi razgrajuje, kot so kompostirane lesene vejice ali slama. Izogibajte se uporabi hlevskega gnoja, saj bo vašemu drevesu dal dodatno energijo in zaviral zimsko upočasnitev rasti.
Pri zastiranju drevesa pazite, da se zastirka ne dotika lubja drevesa. Postavite jo v krog okoli drevesa, okoli debla pa pustite do 6 cm prostora, saj lahko kopičenje na deblu povzroči gnitje lubja.
Bolezni
Marelice imajo podobne bolezni kot breskve, vendar so praviloma odpornejše in bolj zdrave. Najpogostejša težava marelic je prezgodnje odmiranje drevesa zaradi glivične okužbe, ki je pogostejša v hladnejših predelih in na prevlažnih tleh.
Monilija - sadna gniloba
Povzročitelj te bolezni je glivica Monilia laxa. Prepoznamo jo po porjavelosti cvetov, ki ovenijo in se posušijo. Nato se posušijo mladike, spremljajoči pojav pa je tudi izločanje smole. Plodovi so občutljivi na monilijo tako v nasadu kot v skladišču. Na plodu se pojavi vodna lezija temnejše barve in plod v nekaj dneh zgnije. Ob mokrem vremenu se v plodu naberejo sivkasti trosi, ki se posušijo, mumificirajo in ostanejo na vejah.
Konec maja z namenom zaščite vse okužene mladike porežemo nekaj centimetrov pod vidno okužbo, če pa je mladika v celoti okužena, jo popolnoma odstranimo z rastline. Kemično škropljenje je potrebno izvesti na začetku cvetenja in v času polnega cvetenja, in sicer s pripravki na osnovi iprodiona, karbendazima, procimidona ter kombinacije boskalida in piraklostrobina.
Apopleksija (kap) marelice
Pri tej bolezni pride do prezgodnjega sušenja drevesa in je ena večjih težav pri vzgoji marelic. Različni dejavniki (okolje, zajedavci, itd) le delno pojasnjujejo problematiko pojava bolezni. Sušenje lahko na primer povzročijo ekstremna temperaturna nihanja, občutljivost na nizke temperature, neprimerna tla, slaba kompatibilnost med podlago in cepičem ter neuravnoteženo gnojenje. Omenjeni vzroki privedejo do oslabitve sadnega drevesa, nato pa se vanj naselijo različni zajedavci, na primer nekatere izmed omenjenih glivic: Armillaria mellea, Verticillium dahliae, Phytophthora species, Eutypa lata, Monilia laxa ali Leucostoma cinctum.
Kemična zaščitna sredstva če niso na voljo, omenjeni bolezni pa se lahko izognemo le preventivno, z dobro izbiro sadik ter ustrezno pripravo terena in izvajanjem tehnoloških postopkov med vzgojo.
Razpokanost lubja
Povzročitelj bolezni je glivica Phomopsis perniciosa. Najpogostejši simptomi so pegavost listov in pecljev ter deformacija listov. Veliko število listov vsebuje majhne nekrotične rjave pike. V juliju in avgustu okuženo listje odpade z drevesa. Na plodovih se pojavijo vijolične lise, ki porjavijo in neprijetno dišijo ter se sčasoma skrčijo. Na debelejših suhih vejah se množično tvorijo piknidi, notranji del pa gnije.
Edini in pomemben zaščitni ukrep pred razpokanim lubjem je zimsko škropljenje z bakrom.
Votlost listov
Povzročitelj bolezni je glivica Stigmina carpophila, prizadene pa list in plod. Na listih so vidne rdečkasto rjave lise, ki se povečujejo in se lahko združijo. Tkivo znotraj pege nekrozira in izpade. Tako nastanejo votli prostori. Pri kasnejših okužbah tkivo več ne izpada. Če so listi močno okuženi, lahko v celoti odpadejo, vendar je to v Sloveniji redko.
Možnost okužbe zmanjšamo z obrezovanjem. Okužene poganjke pozimi odstranimo in odnesemo iz nasada. Poleg tega je potrebno uporabiti tudi fungicid, saj pozno jesensko škropljenje s fungicidom na osnovi bakra ščiti pred okužbami pozimi. Proti temu parazitu je učinkovit tudi iprodion. Naslednje škropljenje opravimo po nanosu plodov in jeseni. V deževnem obdobju škropimo s fungicidom na osnovi kaptana in tolilfluanida.
Zvijanje in sušenje listov
Povzročitelj te bolezni je glivica Apiognomonia erythrostoma, ki napada liste in plodove. Prepoznavni simptomi so komaj opazne svetlejše zelene pege na spodnji strani lista, ki se najpogosteje pojavljajo od sredine maja do junija. Pege začnejo iz sredine nekrotizirati. Znotraj peg se v začetku julija oblikujejo piknidi. Na plodovih so vidne rdečkaste kraste.
Zaščitni ukrepi so zbiranje in sežiganje odpadlega listja, na večjih površinah pa je priporočljivo odpadlo listje zaorati. Prva zaščita, ki temelji na bakru, se izvede v času odpiranja brstov. Nadaljnja škropljenja z organskimi fungicidi opravimo po zaključku cvetenja trikrat v časovnem razmaku 12 dni.
Škodljivci
Težave s škodljivci so manjše na primerno vzdrževanem zemljišču in v vrtu ali sadovnjaku, ki privablja njihove naravne sovražnike. Škodljivci na marelici so predvsem žuželke.
Marelični molj
Marelični molj (lat. Recurvaria nanella Hb.; Recurvaria leucatella Cl.) napada liste in popke. Škodljiva oblika molja je gosenica, ki je dolga 6 mm in je rožnate barve. Odrasli metulji v juniju izležejo jajčeca, poleti pa se iz njih razvijejo gosenice, ki bodo prezimile. Spomladi se te gosenice začnejo hraniti z brsti, kasneje pa z listi, najpogosteje na južni strani.
Škodljivca zatiramo z zimskim škropljenjem z organofosfornimi sredstvi, ob močnejšem napadu pa tretiramo z insekticidi na osnovi diklorvosa, triklorfona, fosalona ali piretroidov. Zapredke, v katerih so gosenice lahko tudi mehansko odstranimo.
Zelena breskova uš
Škodljivec Myzus persicae je rumeno zelene barve z značilno črno liso na zadku in črnim oprsjem. Uš je velika 1,2 - 2,3 mm, brezkrilne oblike pa so nekoliko manjše. Neposredno škodo povzroča s sesanjem sokov in zvijanjem listov. Povzroča tudi veliko posredno škodo, saj je prenašalec več kot 100 vrst virusov, izloča medeno roso, s katero se hranijo mravlje in na kateri se naseli sajasta gliva, ki nato povzroči počrnitev in sušenje listov.
Zaščitni ukrepi vključujejo spremljanje številčnosti uši z rumenimi lepilnimi tablami, uporabo insekticidov in uporabo njenih naravnih sovražnikov - pikapolonice in tenčičarice.
Breskov zavijač
Breskov zavijač (lat. Cydia molesta) napada predvsem breskev, vendar se je razširil po vsem svetu. Škodo povzročajo odrasle oblike in ličinke. Posledica je sušenje in propadanje listov in plodov. Izloča tudi medeno roso, ki privablja sajaste glive. V enem letu imajo 5 generacij, gosenice prve in druge generacije pa prebadajo mlade konice poganjkov in ustvarjajo rove. Poganjki so dolgi do 20 cm in jih pozno opazimo. Druge generacije poškodujejo plodove.
Zatiramo jo z rezanjem in sežiganjem okuženih vršičkov poganjkov, ki so oveneli. Če je v mladih nasadih okuženih več kot 5% poganjkov, večkrat uporabimo insekticid. V starejših nasadih zaščitimo le plodove. Izmed kemičnih insekticidov so dovoljena sredstva na osnovi klorpirifosmetila, fentiona, fosalona, deltametrina in drugih.
Sadni koreninar
Sadni koreninar (lat. Capnodis tenebrionis) je pogost škodljivec na območju sredozemskih držav in je eden najnevarnejših škodljivcev koščičarjev. Napada korenine in je črne barve. Telo je v odrasli dobi dolgo 2 - 3 cm. Ličinka lahko zraste do 6 cm. Spomladi odrasle oblike grizejo peclje listov in mladih poganjkov, kar ogroža mlado sadno drevje. Ličinke vstopijo v korenine in z vrtanjem pridejo do debelejših korenin od koder preidejo v drevo.
Zaščita je nujna na Primorskem, kjer so nasadi marelic. Začetna preventiva je preprečevanje, da bi ličinke prišle do korenin. Junija, ko odlagajo jajčeca, je potrebno zemljo okoli rastline v premeru 30 cm do 1 m obdelati s 3 - 5 g aktivne snovi talnega insekticida. Ukrepi, s katerimi poskušamo uničiti ličinke v koreninah, so le delno uspešni in jih lahko izvajamo le na manjših površinah. Pomaga tudi mehansko odstranjevanje odraslih oblik z obrezovanjem dreves in sežiganjem delov dreves, ki vsebujejo ličinke.
Mandljev cvetožer
Mandljev cvetožer (lat. Anthonomus amygdali Hust.) napada brste, liste in les. Odrasla oblika je dolga do 4,2 mm in je temno rjava. Ličinka je oranžna in dolga 5,5 mm. Prehranjuje se z brsti in jih s tem uniči. Odrasle oblike se hranijo z listjem, jeseni pa tudi z brsti in lesom. Za zaščito je potrebno pozimi izvesti obdelavo z organofosfornimi insekticidi.
Uporaba
Marelica je priljubljeno sadje, ki ga uživamo sveže in je bogato z lahko dostopnimi zdravimi sladkorji. Plodovi so tudi zelo cenjena surovina za pripravo sokov, kompotov, marmelad, želejev ali gurmanskega žganja. Poleg plodov so pri predelavi pomembne tudi koščice, ki se uporabljajo v slaščičarski in farmacevtski industriji.
Obiranje
Marelice obiramo od junija do konca julija, običajno ročno. Ko so plodovi zreli, jih zlahka ločimo od veje in so na otip mehki. Sveže marelice so cenjene kot namizno sadje in jih je najbolje uživati sveže. Popolnoma zreli plodovi so takoj pripravljeni za nadaljnjo predelavo, če pa plodove nameravamo še prevažati, jih je potrebno obrati teden dni pred tehnološko zrelostjo.
Sušenje
Marelice lahko shranimo tudi posušene, pred sušenjem pa jih je treba obvezno oprati, lupljenje kožice sadeža pa je odvisno od okusa tistega, ki ga pripravlja. Plodove razpolovimo in jim odstranimo koščico. Položimo jih na pločevinasto ali leseno podlago (da se ne prekrivajo) in pustimo na soncu vsaj 3 dni. Marelice lahko sušimo tudi v pečici, na najnižji temperaturi, približno 4 ure. Po sušenju jih preložite v vrečke ali posode s hermetičnim pokrovom in jih shranite v hladilniku.
Skladiščenje
Marelice slabo prenašajo transport, zato jih najpogosteje skladiščimo konzervirane ali posušene ter prevažamo s hladilnimi vozili. Sveže marelice je najbolje porabiti v 2 dneh ter jih shraniti na hladnem in suhem mestu.
Marelice lahko shranimo tudi predelane tako, da jih vkuhamo v sokove, marmelade, kompote in žganja.
Ozimnica
Kulinarika
Marelice lahko kombiniramo z drugim svežim sadjem in naredimo zdravo sadno solato. Kombiniramo jih lahko tudi z ovsenimi kosmiči, kot zdrav zajtrk, ki nas napolni z energijo za preostanek dneva. Pogosto se uporabljajo za peko v tortah, saj ne vsebujejo veliko sadnega soka. Iz svežih marelic pripravljajo domače marmelade in kompote.
Medicina
Marelica je bogata s folno kislino, vitamini A, D, E, K in B. Vsebuje tudi železo, kalcij, kalij, baker, mangan, magnezij, cink in fosfor. Marelice so bogate s karotenoidi in antioksidanti, na primer likopenom, ki ščiti kožo pred škodljivim sončnim sevanjem in ga je pomembno vnašati v telo poleti.
Vlaknine v plodu marelice vplivajo na pravilno delovanje črevesja, poleg tega pa uravnavajo visok krvni tlak in s tem ohranjajo zdravje srca. Marelični antioksidanti pomagajo tudi pri zmanjševanju škodljivega holesterola.
Zdravilne so tudi koščice, saj so bogate z vitaminom B17, dnevno pa jih je priporočljivo zaužiti do 10. Koščice marelic se uporabljajo za izdelavo olja, ki ga uporabljamo pri zdravljenju kožnih bolezni in astme. Poleg tega se uporablja tudi kot dodatek kremam, losjonom, kopelim in šamponom, saj ohranja zdravje las in kože.
Zanimivosti
Marelica izvira iz severovzhodne Kitajske. Po svileni poti je prišla v Perzijo, v Armeniji pa jo gojijo že od antičnih časov (od tod tudi njeno latinsko ime Prunus armeniaca).
Rimljani so jo razširili po Sredozemlju okoli leta 70 pred našim štetjem. Španski raziskovalci so marelico prinesli v obe Ameriki.
Danes znaša skupna svetovna pridelava marelic približno 2,6 milijona ton. Glavna proizvajalka je Turčija (370.000 t), drugi glavni proizvajalki pa sta Iran (285.000 t) in Italija (244.000 t).
Marelica do 17. stoletja ni bila poznana kot samostojna vrsta, ampak je veljala za "zgodnjo breskev". Koščice marelic so našli v mestu Göbekli Tepe, ki je nastalo okoli 9.000 let pred Kristusom v mezolitiku in je najstarejša verska zgradba na svetu.
Egipčanska pijača, znana kot "amar al-din", je narejena iz marelic. Marelice najprej posušimo, nato pa sladkemu sadju dodamo sladkor in pripravimo napitek.
Antioksidanti v marelicah pomagajo ohranjati zdravo kožo. Marelice delujejo proti staranju in pomagajo pri hitrejši obnovi celic. Tako lahko iz marelic naredimo vrhunski naravni piling za kožo, ki bo postala zdrava in enotna. Marelično olje pomešano s sladkorjem se uporablja za pripravo pripravka, ki odstrani odmrle kožne celice, prepreči pigmentacijo in razkrije nove in svetlejše kožne celice. Ta pripravek odstranjuje tudi ogrce in naredi kožo mehko ter gladko.
Astronavti misije Apollo 15 (četrta ameriška misija pristanka na Luni) so med napornim zbiranjem vzorcev z Lunine površine jedli energijske ploščice s suhimi marelicami.
Dodaj odgovor