Regrat (lat. Taraxacum officinale) je zelnata rastlina, razširjena po vsej Evropi, Afriki in Aziji ter spada v družino nebinovk (Asteraceae, Compositae). Domneva se, da njegovo poimenovanje izhaja iz grškega jezika in pomeni vnetje oči. Ker je razširjen po vsem svetu, njegov izvor ni znan, velja pa za del flore zmerno hladnega podnebja in pašnikov.
Rastlina je zelnata trajnica, ki lahko preživi mrzle zime in snežno odejo ter je visoka 5 - 25 cm, v odvisnosti od pogojev v okolju. Iz temnozelenih nazobčanih listov se dvigne votlo steblo z rumeno glavico, ki se čez nekaj časa zapre in posuši, nato pa požene cvet s semeni. Semena so opazna, saj se razvije bela kroglica z nežnimi padali, ki jih seme povezuje s pestičem. Ko piha veter, semena letijo po zraku in se tako širijo.
Regrat je izjemno odporna in samozadostna rastlina. Razvije veliko semen, ki se poleg po zraku prenašajo tudi z živalskim stikom. Raste kot plevel in ga pogosto ne gojimo. Če pa ga želite saditi kot solato, zlahka uspeva v različnih vrstah tal in ne zahteva posebne nege.
Sorodniki
Vrste
Regrat je prepoznaven po svojem edinstvenem videzu, vendar pa obstajajo razlike med vrstami glede na nadmorsko višino. Z višino se glavice manjšajo, listi pa so večji in bolj odporni. Regrat se je uspešno prilagodil tudi vročemu podnebju in razvil zaščito, zato v Kazahstanu nekatere vrste uporabljajo pri pridelavi kavčukovca. Znan je tudi ruski regrat, ki ima manjše in trše liste ter rumen cvet z manjšo glavico, ki je zelo pomemben material pri izdelavi gume za pnevmatike, njegova uporaba pa je danes zelo razširjena.
Glede na to, da je glavna oblika regrata enaka v vseh državah z zmernim podnebjem, ni večje delitve vrst regrata, vendar pa obstajajo vrste, ki se razlikujejo po obliki listov in glavice. List je lahko na nekaterih delih ožji in čvrstejši. V delih vzhodne Evrazije se tudi cvet zmanjša in postane svetlejši. Vse vrste pa imajo enak način razmnoževanja, so samozadostne rastline in zelo uporabne na mnogih področjih življenja.
Navadni regrat
Navadni regrat (lat. Taraxacum officinale) je najbolj znan in razširjen regrat z značilnimi nazobčanimi listi in rumenimi cvetovi. Listi so na dolgih pecljih in tvorijo rozeto. So gladki, na robovih pa so lahko dlakavi. Regrat je bogat s hranilnimi snovmi in se pogosto uporablja v solatah.
Cvetovi navadnega regrata so glavičasti, zbrani v cvetne koške in so običajno svetlo rumene barve. Lahko rastejo posamezno ali v skupinah na dolgih steblih, ki rastejo iz listne rozete. Cvetovi se pogosto uporabljajo kot okras ali kot vir hrane za čebele in druge žuželke.
Korenina navadnega regrata je podolgovata in ima bel notranji del. Zaradi svojih zdravilnih lastnosti se pogosto uporablja v tradicionalni medicini. Navadni regrat je trajnica, vendar se najpogosteje obnaša kot enoletnica, saj se sam zaseje in hitro razvije. Spomladi in poleti hitro raste, jeseni pa običajno preneha z rastjo. Najdemo ga skoraj v vseh delih sveta, raste na različnih vrstah tal: na travnikih, na pašnikih, ob cestah, ob pločnikih in drugih mestih z rodovitno zemljo in dovolj sončne svetlobe.
Zdravilni regrat
Zdravilni regrat (lat. Taraxacum officinale subsp. officinale) je podvrsta navadnega regrata, ki se zaradi svojih zdravilnih lastnosti pogosto uporablja v tradicionalni medicini. Ima nekatere posebne značilnosti, po katerih se razlikuje od drugih podvrst. Listi zdravilnega regrata so podobni navadnemu regratu in se nahajajo na dolgih pecljih v rozetah. So nazobčani in v osnovi gladki, po robovih pa so lahko dlakavi.
Tudi cvetovi zdravilnega regrata so podobni navadnemu regratu in vsebujejo veliko manjših cvetov. Cvetovi so običajno svetlo rumene barve in cvetijo spomladi ter zgodaj poleti. Korenina je podolgovata in ima bel notranji del. Pogosto se uporablja v tradicionalni medicini zaradi svojih zdravilnih lastnosti, saj korenina vsebuje inulin, ki ga lahko uporabljamo kot nadomestek sladkorja v prehrani.
Okrasni regrat
Okrasni regrat (lat. Taraxacum officinale subsp. ceratophorum) raste predvsem v jugovzhodni Evropi. Ta podvrsta ima nekatere posebne značilnosti, po katerih se razlikuje od drugih podvrst. Okrasni regrat ima enake značilne liste kot druge podvrste. Nahajajo se na dolgih pecljih ter tvorijo rozeto. Listi so dolgi, široki in nazobčani. Cvetovi se nekoliko razlikujejo od drugih podvrst in so na dolgih pecljih. Večinoma se pojavijo poleti in so lahko rumene, oranžne, rdeče ali rožnate barve.
Okrasni regrat ima tudi korenino, ki je podobna drugim podvrstam, vendar se pogosto uporablja v tradicionalni medicini. Običajno ga nabiramo jeseni, ko je v njem največ zdravilnih učinkovin. Korenina je dolga in paličasta, temno rjave barve ter specifičnega vonja in okusa. Vsebuje veliko hranilnih snovi, med drugim inulin, karoten, vitamina A in C, minerale in druge koristne snovi.
Rdeči regrat
Rdeči regrat (lat. Taraxacum erythrospermum) je ena izmed mnogih vrst regrata. Tako kot druge vrste tudi rdeči regrat pogosto najdemo v naravi in ga uporabljamo v zdravilne namene.
Lahko je nekoliko manjši od navadnega regrata in ima nekaj drugačnih lastnosti. Listi rdečega regrata so dolgi in imajo močno nazobčane robove. Cvetovi so večinoma oranžne ali rdeče barve, z majhnimi, koničastimi cvetnimi listi in temnimi prašniki. Rdeči regrat se od drugih podvrst regrata loči tudi po korenini, ki je lahko precej daljša in debelejša, saj ima samo glavno korenino.
Gozdni regrat
Gozdni regrat (lat. Taraxacum sylvaticum) je vrsta regrata, ki jo običajno najdemo v gozdnih predelih. Tako kot druge vrste regrata se tudi ta vrsta lahko uporablja v medicinske namene in ima tudi nekaj zanimivih lastnosti. Prepoznamo ga po širokih nazobčanih listih, ki rastejo v rozeti na tleh. Cvetovi so rumeni, z ozkimi navzgor obrnjenimi cvetnimi listi. Od ostalih vrst se razlikuje po tem, da ima na vsakem cvetnem listu zašiljen del, kar mu daje značilen videz.
Gojenje
Ko regrat vzklije, je gojenje povsem preprosto. Poleg namakanja je potrebno regrat pognojiti z gnojili, bogatimi z dušikom. Če načrtujemo ekološko kmetovanje, lahko na njivi, kjer bomo posejali ali posadili regrat, že leto prej gojimo lucerno, ki na koreninah vsebuje gomolje, bogate z dušikom. Med pripravo tal jih zaorjemo v zemljo, regrat pa posejemo neposredno v obogateno zemljo.
Podnebje
Regrat za cvetenje in preživetje ne potrebuje določene temperature. Čeprav je trajnica, ga gojimo kot enoletno rastlino, ki jo je potrebno okopavati in po potrebi namakati. Z okopavanjem uničujemo okoliške plevele, ki zavirajo razvoj korenin ali same rastline, tla pa ohranjamo zrahljana. Regrat namakamo samo v zelo suhih razmerah, saj lahko preveč vode povzroči gnitje korenin.
Tla
Regratu bolj ustrezajo dobro odcedna tla, ki so bogata s hranilnimi snovmi in zmerno vlažna. Lahko uspeva v tleh z različnimi pH vrednostmi, najraje pa ima tla s pH vrednostjo med 6 in 7,5. Gojenje regrata v preveč ilovnatih ali peščenih tleh je lahko izziv. Preveč ilovnata tla lahko zadržijo preveč vode, kar lahko privede do gnitja korenin, preveč peščena tla pa lahko izsušijo rastline. Dodajanje komposta ali gnojila v zemljo pred sajenjem regrata pomaga izboljšati kakovost tal in omogoči boljšo rast ter razvoj rastline.
Čas sajenja
Regrat sejemo spomladi, zaradi odpornosti pa ga lahko posejemo neposredno v zemljo. Da bodo gredice enakomerne ter vzdrževanje rastlin lažje, je potrebno semena pravilno razpršiti. Če regrat pred sajenjem na njivo posejemo v rastlinjak, ga sadimo na razdalji 12 - 20 cm, da se razvijejo dovolj dolgi listi.
Sajenje opravimo jeseni, da se bo regrat do pomladi razvil in bo pripravljen za uživanje. Če pa ga sejemo spomladi, je to potrebno storiti do konca aprila. Prav tako se priporoča sajenje na večjih površinah, da lahko regrat, ko dozori, kontrolirano nabiramo.
Kolobarjenje
Regrat se zaradi prevelike kaljivosti ne razume najbolje z drugimi kulturami. Ustreza pa mu bližina drugih zelnatih rastlin, zato ga lahko v kontroliranih razmerah gojimo z različnimi vrstami solate, motovilca in druge zelenjave.
Regrat je samonikla rastlina, ki lahko raste v različnih pogojih, gojenje pa je razmeroma preprosto. Če pa želimo doseči najboljše rezultate gojenja, je priporočljivo razmisliti o gojenju regrata za določenimi predhodnimi kulturami. Eden najboljših predposevkov za gojenje regrata je lucerna, metuljnica, ki ima sposobnost fiksacije dušika, kar pomeni, da ima sposobnost proizvajanja lastnega dušika. To lahko pomaga izboljšati kakovost tal in zagotoviti hranilne snovi, ki so potrebna za zdravo rast regrata.
Druga dobra predkultura za gojenje regrata so različne vrste zelenjave, na primer paradižnik ali kumare, ki lahko prispevajo k izboljšanju kakovosti tal in dodajo hranilne snovi, pomagajo pa tudi pri zatiranju plevela. Druge rastline, ki jih lahko gojimo pred regratom, so različne vrste graha, fižola, stročjega fižola ali detelje, ki prav tako vežejo dušik in lahko izboljšajo kakovost tal, vendar jih je potrebno skrbno izbrati, da ne bodo povzročale težav pri gojenju regrata.
Za gojenje ob regratu priporočamo kamilico, ki ima podobne rastne pogoje in sposobnost proizvajanja hranilnih snovi, koristnih za rast regrata. Poleg tega ima kamilica sposobnost zatiranja nekaterih vrst škodljivcev in bolezni, ki lahko vplivajo na rast regrata. Druga rastlina, ki jo priporočamo za sajenje poleg regrata, je marjetica, ki ima prav tako podobne rastne pogoje kot regrat in sposobnost zatiranja plevelov ter izboljšanja kakovosti tal.
Bazilika ima sposobnost proizvajanja eteričnih olj, ki so koristna za rast regrata, zatira pa tudi nekatere škodljivce, ki lahko vplivajo na rast regrata. Poleg tega lahko bazilika okrepi okus regrata, če jo uporabljamo kot začimbo. Kot začimbnici lahko posadimo tudi sivko in meto.
Čeprav lahko regrat raste v različnih pogojih in skupaj z mnogimi drugimi rastlinami, obstaja nekaj rastlin, ki jih ni priporočljivo saditi v bližini regrata zaradi njihovih rastnih značilnosti ali interakcij z regratom. Ena takšnih rastlin je kopriva, ki se agresivno širi s koreninami in lahko tekmuje z regratom za hranilne snovi v zemlji. Zelje in druge križnice, kot so ohrovt, cvetača in brokoli, sproščajo snovi, ki preprečujejo rast drugim bližnjim rastlinam, tudi regratu. Poleg tega zelje gosti nekatere škodljivce, ki lahko vplivajo na rast regrata. Druga rastlina, ki je ni priporočljivo saditi poleg regrata, je česen, ki ima sposobnost zatreti koristne mikroorganizme v tleh, ki so pomembni za zdravo rast regrata. Pomembno je vedeti, da te rastline ne bodo nujno preprečile rasti regrata, lahko pa negativno vplivajo na njegovo rast in kakovost.
Faza mirovanja
Faza mirovanja se pri regratu razlikuje glede na rastne razmere in vrsto regrata. Na splošno velja, da je faza mirovanja regrata pozimi, ko rastlina upočasni svojo rast in zmanjša število listov. V tem obdobju korenina regrata ostane živa, vendar ne beleži pomembne rasti.
V naravi se regrat običajno pojavi spomladi po zimi, ko nastopijo toplejši in sončni dnevi, kar spodbudi ponovno rast rastline. Če regrat gojimo, ga običajno posejemo pozno spomladi ali zgodaj poleti, ko minejo mrzle noči in se zemlja segreje.
Pomembno je omeniti, da regrat pozimi ni popolnoma neaktiven, saj korenina rastline še vedno izvaja nekaj aktivnosti. Regratove korenine kopičijo hranilne snovi in druge spojine, ki hranijo rastlino ter jo pripravljajo na ponovno rast spomladi.
Sajenje
Regrat lahko posadimo na več načinov, odvisno od vrste regrata in rastnih razmer. Pri sejanju je pomembno izbrati ustrezno seme in pripraviti zemljo za sajenje. Sajenje v posode in v rastlinjaku pa zahteva drugačne pogoje in preprečuje invazivno širjenje.
Sejanje
Sejanje regrata je razmeroma preprost postopek, ki ga lahko opravite spomladi ali jeseni. Potrebno je imeti regratova semena, pripraviti zemljo in izbrati primerno mesto. Priprava tal je ključna za uspešno gojenje. Tla naj bodo rahla, prepustna in bogata s hranilnimi snovmi. Če so tla težka ali glinena, lahko za izboljšanje kakovosti dodamo kompost ali humus.
Ko je zemlja pripravljena, je potrebno odstraniti plevel in kamenje ter površino izravnati. Po tem lahko semena regrata enakomerno razporedimo po površini tal ali pa jih posejemo v vrste z razdaljo med vrstami približno 15 - 20 cm. Po setvi je priporočljivo semena rahlo potlačiti v zemljo, da zagotovimo boljši stik z zemljo. Nato jih obilno zalijemo, pri čemer pazimo, da ne zalijemo preveč, saj lahko preveč vode oteži kalitev semen.
Ko so semena posejana in zalita, je potrebno tla redno zalivati, da ohranimo vlago v tleh in spodbudimo kalitev semen. Ko začnejo semena kaliti in poženejo prvi listi, je sadike priporočljivo redčiti, da imajo dovolj prostora za rast.
Sajenje sadik
Sajenje regratovih sadik se bistveno ne razlikuje od setve. Pred sajenjem je potrebno pripraviti zemljo, da se bodo korenine brez težav razrasle. Sadiko previdno odstranimo iz posode, če uporabimo plastično posodo, pa jo s strani rahlo stisnemo, da sadiko lažje odstranimo. Nato je potrebno v zemlji narediti dovolj globoko jamico, da vanjo posadimo sadiko, vendar ne preveliko, da se zemlja okoli korenin ne izsuši. Sadiko je postavimo v jamico, ki jo napolnimo z zemljo, dokler se ne izravna z okoliškimi tlemi. Po sajenju je potrebno sadiko dobro zaliti, da se zemlja okoli korenin dobro sprime.
V prvih tednih po sajenju je potrebno zagotoviti, da se tla ne izsušijo ter redno zalivati in vzdrževati vlažnost tal. Priporočljivo je tudi, da rastlino pognojimo z organskimi gnojili, da zagotovimo optimalno rast. Potrebno je omeniti, da je sajenje sadik regrata manj pogosta praksa kot sejanje ali razmnoževanje korenin.
Gojenje na vrtu
Regrat lahko posejemo ali posadimo na vrtu, vendar ga zaradi povečane količine semena in nevarnosti zadušitve drugih rastlin ni dobro gojiti z drugimi rastlinami. Tla za gojenje regrata pripravimo tako, da jih kot pri drugih kulturah, preorjemo na 30 cm in obogatimo s hlevskim gnojem, kar pa ne bo tako negativno vplivalo na okus in cvetenje regrata kot umetna gnojila. Zaradi lažjega pobiranja in puljenja korenin je bolj priporočljivo uporabiti mešanico humusa in rahle zemlje kot gline. Kljub temu je regrat izjemno odporen in lahko raste na različnih tleh: od nižin do gorskih pobočij. Kakovost tal vpliva na kakovosti plodov, ki jo želimo doseči s setvijo.
Pomembno je omeniti, da se regrat zlahka širi in raste samoniklo na številnih območjih, zato je potrebno paziti, da na vrtu ne zavzame preveč prostora. Če ga gojimo za prehrano ali v medicinske namene, je priporočljivo, da ga gojimo v ločenem vrtu ali posodi, da lažje nadzorujemo njegovo rast.
Gojenje v rastlinjaku
Gojenje v rastlinjaku z urejeno temperaturo in zračno vlago zagotavlja regratu odlične pogoje za rast, tvorbo listov in cvetenje skozi vse leto. Prav tako se s sajenjem na omejenem prostoru zmanjša možnost prenosa semen in zadušitve okoliških posevkov. Ta način gojenja se uporablja v masovni komercialni pridelavi, saj je možno kolobarjenje rastlin in nadzor nasadov.
Gojenje v posodah
Za gojenje regrata v posodah je potrebno izbrati primerno posodo, po možnosti večjo in plitkejšo, da ima koreninski sistem dovolj prostora za rast. Prav tako morate za sajenje izbrati kakovosten substrat, ki naj bo bogat s hranilnimi snovmi in dobro prepusten, da v posodi preprečite zadrževanje odvečne vode.
Pred sajenjem v posodo lahko regratova semena čez noč namočimo v vodi, da se zmehčajo in s tem spodbudimo kalitev. Nato posodo do polovice napolnimo s pripravljenim substratom in semena enakomerno posejemo po površini. Posodo rahlo pretresemo, da se seme stisne v substrat, nato pa po vrhu potresemo tanko plast substrata.
Po sajenju posodo postavimo na sončno mesto, ki ni izpostavljeno neposredni sončni svetlobi, da zagotovimo optimalne pogoje za rast in razvoj rastline. Med rastjo je potrebno rastlino redno zalivati, da ohranimo vlažnost substrata, vendar ne smemo pretiravati, saj bi to lahko povzročilo gnitje korenin.
Ko rastlina zraste do višine približno 10 - 15 cm, lahko začnemo nabirati liste za uporabo v kulinariki ali za pripravo zdravilnih pripravkov. Če rastlin ne nabiramo, bo regrat še naprej rasel in razvil značilne rumene cvetove, ki se bodo kasneje spremenili v bele pernate plodove .
Ob pravilni negi in rednem zalivanju lahko regrat gojimo v posodah vse leto. Pomembno je le, da občasno kontroliramo velikost posode, v kateri je rastlina in jo po potrebi presadimo v večjo posodo, da zagotovimo dovolj prostora za rast korenin.
Nega
Regrat vzdržujemo tako, da odrežemo nepotrebne liste. V mladih listih, ki so primerni za uživanje, se na ta način ohranijo sokovi in hranilne snovi. Prav tako je potrebno odstraniti ves plevel, ki bi lahko povzročal senco regratu, saj je regrat rastlina, ki rada in dobro prenaša sonce ter za pravilen razvoj potrebuje veliko sonca. Potrebno je tudi paziti na količino gnojila in vode, saj lahko prevelika nasičenost tal z gnojili ogrozi nasad.
Zalivanje
Zalivanje regrata je odvisno od različnih dejavnikov - vremenskih razmer, vrste tal in stopnje rasti rastline. Na splošno ima regrat raje vlažna tla, vendar se lahko prilagodi suhim razmeram. Mlade rastline in semena potrebujejo pogostejše zalivanje, da ohranijo vlažnost tal, medtem ko lahko zrele rastline prenesejo daljša obdobja brez zalivanja. V toplih poletnih mesecih, ko so temperature visoke in zračna vlaga nizka, bo regrat potreboval pogostejše zalivanje, da se zemlja ne izsuši. Tudi v daljših sušnih obdobjih je potrebno redno zalivanje, da ohranimo vitalnost rastline.
Pomembno je paziti, da ne zalivamo prepogosto in preveč, saj lahko preveč vlage povzroči gnitje korenin ali okužbo rastline. Namesto pogostega plitvega zalivanja je bolje, da zalivamo redkeje, a temeljito, da se zemlja dobro navlaži do globine korenin. Prav tako je priporočljivo zalivanje v zgodnjih jutranjih ali poznih večernih urah, da zmanjšamo možnost izsušitve tal zaradi izhlapevanja vode na močnem soncu.
Gnojenje
Za pravilen razvoj regrata in boljši okus rastline je potrebno tla, v katera ga bomo sejali ali sadili, ustrezno pognojiti. Uporaba mineralnih gnojil ni priporočljiva, bolje je uporabiti hlevski gnoj. Prav tako je pomembno, da v poletnih mesecih ne pretiravate z gnojenjem, saj lahko velika količina mineralov škoduje mladi rastlini.
Razmnoževanje
Razmnoževanje regrata je zelo preprosto. Vsaka zrela rozeta vsebuje več deset semen, ki lahko kalijo že na globini 2 mm. Prenaša jih veter, pogosto pa tudi človek tako, da odpihne seme s stebla ("pihanje regratovih lučk"). Regrat lahko razmnožujemo tudi s koreninskimi potaknjenci, kar pa ni tako pogosta praksa zaradi visoke stopnje kaljivosti semen. Regrat je prva rastlina, ki spomladi prekrije gola tla.
Presajanje
Presajanje regrata ni pogosta praksa, ker regrat velja za plevel in je pogosto nezaželena rastlina na vrtu ali trati. Če pa želite regrat presaditi, lahko to storite z nekaj preprostimi koraki. Regrat ima globok koreninski sistem, zato je pomembno, da skrbno izkopljete celotno rastlino, da odstranite celotno korenino. Če korenine ne odstranimo v celoti, obstaja možnost, da rastlina po presajanju ne bo preživela.
Regrat lahko ponovno zraste, tudi če korenine ne odstranimo v celoti. Če želimo regrat odstraniti z vrta, je namesto presajanja priporočljivo uporabiti herbicide ali druge metode odstranjevanja plevela.
Pomlajevanje
Regrata običajno ne pomlajujemo tako kot druge rastline, saj se ponavadi naravno regenerira iz svojih korenin, kar pomeni, da če korenine ob odstranitvi popolnoma ne odstranimo, si bo rastlina lahko opomogla in ponovno zrasla.
Če pa želimo regrat na vrtu nadzorovano vzdrževati, lahko redno odstranjujemo cvetne glavice, da preprečimo raznašanje semen, redno kosimo travo, da preprečimo rast plevela, in odstranimo vse posušene ali poškodovane liste, ki lahko škodljivo vplivajo na videz rastline.
Redčenje
Redčenje regrata se nanaša na postopek odstranjevanja odvečnega regrata z vrta ali trate, da se zagotovi zdrava rast preostalih rastlin, kar lahko storimo ročno ali z uporabo herbicidov. Regrat, ki je v neposredni bližini drugih rastlin ali tisti, ki je zrasel izven gojitvenega območja, odstranimo in razredčimo. Pri redčenju moramo paziti, da izkopljemo celoten koreninski sistem, da preprečimo ponovno rast rastline.
Obrezovanje
Regrata običajno ne režemo ali kosimo, še posebej, če raste na travnikih ali pašnikih. Razlog je v tem, da ima regrat zelo kratek življenjski cikel cvetenja, običajno le približno 10 - 14 dni, po katerem se rastlina začne sušiti in veneti. Če pa regrat gojimo na vrtu, ga lahko pokosimo enkrat tedensko, da preprečimo širjenje koreninskega sistema rastline po celotnem vrtu. Regrat bo hitro ponovno zrasel, zato je redna košnja nujna, da ohranimo rastlino v nadzorovanem stanju.
Zaščita pred vetrom
Regrat je odporen na veter in ne potrebuje posebne zaščite. Veter je lahko celo koristen za regrat, saj spodbuja gibanje zraka in pomaga preprečevati kopičenje vlage, kar lahko zmanjša tveganje za bolezni.
Zaščita čez zimo
Regrat je dokaj odporen na mraz in brez posebne zaščite prenese zmerne zimske razmere. Če pa so temperature izjemno nizke ali če se pričakuje daljše obdobje nizkih temperatur, je lahko rastlina dovzetna za pozebo in zmrzovanje. V tem primeru je zaščita lahko koristna, da prepreči poškodbe rastline.
Eden od načinov za zaščito regrata pred pozebo je, da rastline ponoči ali v obdobjih izjemno nizkih temperatur pokrijemo. To izvajamo le pri kontrolirani pridelavi. Uporabimo zastirko (npr. slama ali suha trava) ali pa rastline prekrijemo s tkanino (npr. stara odeja ali netkani material), kar bo pomagalo ohraniti toploto okoli rastlin in preprečilo neposreden stik s hladnim zrakom.
Prav tako je pomembno zagotoviti, da je zemlja okoli regrata dobro odcedna, da preprečimo nabiranje vode, ki lahko povzroči zamrznitev korenin. V hladnejših območjih je lahko koristno, če zemljo okoli rastlin prekrijemo s plastjo zastirke, da ohranimo toploto in preprečimo zmrzovanje.
Bolezni
Regrat običajno velja za odporno rastlino in ga redko napadejo resnejše bolezni. Vendar pa je kot vsaka rastlina tudi regrat lahko dovzeten za nekatere bolezni, kot so rja, ožig, črna pegavost, gnitje korenin.
Rja
Rja je glivična bolezen, ki napada regrat in povzroči oranžne ali rjave pege na spodnji strani listov ter na koreninah rastline. V hujših primerih lahko povzroči gnitje korenin in gnitje celotne rastline. Lahko se prenese z drugih okuženih rastlin, zato je pomembno, da so rastline čim bolj oddaljene, da preprečimo širjenje bolezni. Zdravljenje vključuje uporabo fungicidov in redno odstranjevanje okuženih listov ter drugega rastlinskega materiala.
Ožig
Ožig je prav tako glivična bolezen, ki povzroča rjave lise na regratovih listih. Ta bolezen se običajno pojavi v mokrem vremenu in se lahko širi z drugih okuženih rastlin. Okužbo zdravimo z uporabo fungicidov in odstranitvijo okuženega rastlinskega materiala, da preprečimo širjenje bolezni.
Črna pegavost
Črna pegavost je glivična bolezen, ki povzroča črne pege na listih regrata. Ta bolezen se lahko razširi tudi z drugih okuženih rastlin in se običajno pojavi ob mokrem vremenu. Okužbo zdravimo z uporabo fungicidov in odstranitvijo okuženega rastlinskega materiala.
Gnitje korenin
Gnitje korenin je bakterijska bolezen, ki lahko povzroči, da zgnijejo korenine ali celotna rastlina. Ta bolezen se običajno pojavi kot posledica prekomernega zalivanja in gojenja rastline v preveč zbitih tleh. Najboljši način za preprečevanje okužbe je redno pregledovanje rastlin in izogibanje pretiranemu zalivanju.
Škodljivci
Ker je pretežno travniška rastlina, je regrat razvil odpornost proti večini škodljivcev. Zaradi mlečne kisline, ki jo vsebuje, ni tarča žuželk (npr. mravelj). Edini škodljivec, ki se ga lahko loti, so listne uši. Pomembno je, da rastline redno pregledujemo, da napad škodljivcev pravočasno opazimo in nato z ustreznimi ukrepi preprečimo širjenje škode na rastlini.
Listne uši so drobne žuželke, ki lahko povzročijo rumenenje in zvijanje regratovih listov. Hranijo se z rastlinskimi sokovi, se hitro razmnožujejo ter tvorijo velike kolonije. Listne uši lahko zatiramo z insekticidi ali naravnimi metodami, kot sta spiranje z vodo in uporaba naravnih plenilcev, kot so pikapolonice.
Uporaba
Regrat je rastlina, ki jo lahko uporabljamo od korenin do ploda, njegove zdravilne in prehranske lastnosti pa so ljudje uporabljali že od nekdaj. Vsak del rastline je užiten in ga lahko uporabimo ob različnih priložnostih. Že v 17. stoletju je omenjeno, da so Italijani v kulinariki uporabljali vse dele rastline. Regrat je bolj poznan kot del ljudske medicine, saj njegovi pozitivni učinki še niso v celoti znanstveno preizkušeni na ljudeh.
Nabiranje
Glede na veliko uporabnost same rastline lahko regrat nabiramo skozi celo leto. Liste, ki jih bomo pojedli, je najbolje nabirati spomladi, da v njih ohranimo sveže in sladke sokove. Nabiramo tudi liste svetlejše barve. Ob nabiranju listov in cvetov rastlina sprošča mlečno kislino, ki jo lahko uporabimo tudi v zdravilne namene, ne moremo pa je shraniti. Korenine nabiramo jeseni. Lahko jih nabiramo ročno ali pa strojno izkopljemo.
Sušenje
Po nabiranju korenin lahko liste sušimo pri 45°C v pečici ali v polsenci na zraku. Pomembno je, da listje tudi po sušenju ohrani svojo naravno zeleno barvo. Ko smo korenino odstranili iz tal, jo narežemo na manjše kose, da se enakomerno posuši. Zaužijemo le posušeno korenino. Posušen regrat lahko uporabimo tudi kot zastirko, saj bo obogatil zemljo in v njej ohranil hranilne snovi. To še posebej velja za sadovnjake, kjer lahko pospeši zorenje sadnega drevja.
Skladiščenje
Posušeni regrat je potrebno pravilno shraniti, da ohranimo njegove zdravilne lastnosti. Shranimo ga v papirnati ali platneni vrečki, da se ne zmoči in ne zgnije. Svežih listov ni mogoče dolgo shranjevati, po nabiranju jih je potrebno zaužiti ali za en dan shraniti v hladilnik. Če so v hladilniku shranjeni več dni, bodo listi oveneli ter izgubili sočnost in hrustljavost.
Ozimnica
Kulinarika
V kulinariki lahko uporabimo celoten regrat. Cvetoče glavice lahko prekuhamo s sladkorjem in uporabimo kot sladek sirup pri pripravi nekaterih jedi in pijač. Najbolj znani so listi, ki jih začinjene lahko jemo kot solato. Zaradi izjemne grenčine se večinoma uporabljajo kot predjed za popestritev ali kot priloga k bolj mastnim in začinjenim jedem.
Starejše liste lahko skuhamo in uporabimo kot prilogo k divjačini. Listi so bogati z vitaminom C ter z beljakovinami in železom. Zaprt cvet lahko okisamo in z njim namesto s kaprami začinimo solato. Iz regratovih cvetov tudi lahko naredimo regratov med.
Korenina je izjemno bogata s kalijem in inulinom, posušena in zmleta pa se lahko uporablja kot nadomestek za kavo ali kot čaj.
Medicina
Čeprav pozitivni učinki regrata na človeka znanstveno niso potrjeni, zdravniki in ljudje, ki uporabljajo naravna zdravila za krepitev zdravja, verjamejo, da ima regrat pozitivne učinke na izločanje žolčnih kamnov, zniževanje krvnega tlaka, izboljšanje prebave in uravnavanje ravni glukoze v krvi. Vnos regrata je potrebno nadzorovati zaradi nasičenosti z minerali.
Uživanje regrata se ne priporoča nosečnicam, doječim materam in majhnim otrokom. Regratova kislina se uporablja za odstranjevanje in zatiranje bradavic na telesu. Menijo, da vsakodnevna uporaba regrata lahko odstrani bradavice. Nekoč so ga uporabljali tudi za beljenje peg in kože.
Iz suhih regratovih listov pripravimo regratov čaj, ki ga pijemo za spodbujanje prebave in izločanje odvečne vode iz telesa. Vsebuje tudi inulin, ki lahko poveča raven energije in se nahaja v korenini. Encimi, ki jih vsebuje regrat, lahko učinkovito vplivajo na delovanje jeter.
Kmetijstvo
Regrata ne uporabljamo le v prehranske in zdravstvene namene, ampak se lahko regrat uporablja tudi v prehrani živali in pri varstvu rastlin. Svež regrat se najpogosteje uporablja za krmljenje živali, še posebej pa ga obožujejo zajci. Regrat je tudi pomemben del prehrane živali, ki dajejo mleko, saj ga obogati s potrebnimi vitamini in minerali.
Iz regratovih korenin lahko pripravimo juho, ki ima različne namene. Regratovo korenino zdrobimo in prelijemo s toplo vodo, pripravek pa uporabljamo v številne namene. Delno se uporablja kot gnojilo, ker krepi liste in spodbuja rast rastline. Uporablja se lahko tudi za zatiranje številnih škodljivcev, kot sta peronospora ali pepelasta plesen. Vendar pa je zaradi varnosti rastline ta pripravek potrebno pred uporabo razredčiti z vodo.
Zanimivosti
V zgodovini sta omenjena dva namena uporabe regrata: v kulinariki in v ljudski medicini. Kot lahko dostopna in zelo trpežna rastlina je pritegnil pozornost ljudi, ki so ga poskušali uporabljati v različne namene. Glede na njegovo razširjenost so opazne omembe v različnih kulturah. Njegov videz in lastnosti so bili že neštetokrat podrobno raziskani in obstajajo številni zapisi, ki potrjujejo njegovo množično uporabo že več generacij.
Regrat v kulinariki omenjajo že od 17. stoletja in znano je, da so ga uživali celega. Še posebej je bil značilen za italijansko kuhinjo tistega časa, od tod tudi njegovo poimenovanje italijanska solata. Obstaja veliko receptov, ki vključujejo regrat v pripravo enolončnic, cvetnih sirupov, solat z dodatkom listov ali korenin. Danes so ti recepti pozabljeni, vendar se regrat zaradi svojih pozitivnih učinkov na telo in bogate hranilne vrednosti vrača v sodobno kuhinjo.
Čeprav gre za rastlino, ki jo vsakodnevno srečujemo na travnikih v mestu in na podeželju, ljudje zanemarjamo prednosti regrata. Zaradi grenkega okusa postaja vse bolj del makrobiotske in veganske kuhinje, ki v celoti izkorišča njegov potencial. Vendar ta rastlina ni učinkovita samo za ljudi. Paša na travnikih z regratom koristi tudi živalim, ki tako zaužijejo večino mineralov in vitaminov, na ta način pa tudi vnesejo encime, ki spodbujajo prebavo in proizvodnjo mleka. Kislina v rastlini je primerna za prežvekovalce.
Regrat je izjemno pomemben za čebelarstvo, saj je pomembna sestavina travniškega medu. Regrat privablja čebele in čmrlje. Ima veliko cvetnega prahu in je primeren za masovno pridelavo medu. Zaradi svojih lastnosti je pomemben v čebelarski industriji, v zadnjem času pa se uporablja tudi kot poseben vir medu. Regratov med lahko pripravimo tudi samostojno, z dodajanjem vode in sladkorja ter redukcjo. Tako nastane zdravilo za krepitev imunosti, ki je še posebej uporabno v hladnejših mesecih.
Foto: Elsemargriet / Pixabay
Dodaj odgovor