Krizantema (lat. Chrysanthemi) je rod cvetočih rastlin s 40 vrstami iz družine nebinovk (Asteraceae, alt. Compositae). Poleg tega, da so najbolj poznane, so nebinovke na našem področju tudi najbolj razširjena družina, tako da se dnevno srečujemo z ivanjščico, škržolico ali marjetico, ki so ene izmed najbolj znanih predstavnic nebinovk. Krizantema je zelo priljubljena cvetoča rastlina, njeno latinsko ime pa izhaja iz grške besedne zveze "chrysos anthos", kar pomeni "zlati cvet".
Krizantema je enoletna ali večletna zelnata rastlina, ki jo vzgajamo zaradi okrasnih cvetov. Najpogosteje raste kot grm iz glavnega stebla ter lahko doseže do 1 m višine ter se razraste do 1 m v širino. Majhni in suličasti listi so globoko narezani in razbrazdani ter počez razporejeni po steblu. Na vrhu pokončnega stebla je cvet, ki pa je pravzaprav socvetje več manjših cvetov. Cvetovi so lahko različnih oblik in barv (rdeča, rumena, bela, oranžna, bronasta), nekatere vrste pa imajo lahko tudi večbarvne cvetove. Obstaja več vrst krizantem, ki cvetijo od sredine poletja do pozne jeseni. Ko cvet odpade, se znotraj ovoja razvijejo semena.
Krizantema izvira s Kitajske, vendar je danes razširjena po celem svetu. Zaradi svoje izrazite odpornosti na nizke temperature je še posebej priljubljena in jo kot okrasno rastlino sadimo jeseni. Vzgajajo jo tudi zaradi njenega komercialnega pomena.
Sorodniki
Vrste
Sčasoma je postalo poimenovanje in razvrščanje vseh rastlin, ki so podobne krizantemi oteženo, zato je bil leta 1999 dosežen končni sporazum, s katerim so spremenili ime za osnovno vrsto Chrysanthemum indicum, iz katere nato pridobivajo vse ostale vrste. Največ hibridov se razlikuje po barvi in videzu cveta. V nadaljevanju navajamo delitev glede na videz cvetov in najbolj znane hibride za vsako vrsto.
Krizanteme glede na videz cvetov delimo na več vrst:
Navzgor zavihane krizanteme
Cvetni listi oblikujejo kroglo in so zavihani navzgor. Ta vrsta krizantem cveti konec poletja in ima velike ter bogate cvetove različnih barv. Najbolj priljubljeni sta vrsti v odtenkih rumene barve: Chrysanthemum Primrose Chessington in Chrysanthemum Ada Evans.
Navzdol zavihane krizanteme
Navzdol zavihane krizanteme imajo podobne kroglaste in razkošne cvetove, vendar so cvetni listi zavihani navzdol. Eden od bolj znanih hibridov je Chrysanthemum Amy Lauren.
Pomponaste krizanteme
Pomponaste krizanteme imajo bogate lijakaste cvetne lističe, ki tvorijo enakomerno kroglo.
Enoslojne krizanteme
Cvetni lističi so pri enoslojni krizantemi razporejeni v cvet, ki je podoben ivanjščici. Poimenovane so tudi margarete in so lahko različnih barv. Najpogostejša pa je oranžna barva kot pri Chrysanthemum Pennine Oriel.
Anemonaste krizanteme
Anemonaste krizanteme imajo prav tako bujne cvetove. Notranji izbočeni del tvorijo lijakasti cvetni listi, zunanji pa so ravni in zaviti navzgor.
Žličaste krizanteme
Žličaste krizanteme so ena izmed najbolj priljubljenih in znanih vrst. Cvetni listi, ki so lahko različnih barv, so rahlo zaviti navzgor in se na vrhu razširijo ter so podobni žlici. Najbolj znani sta rdeča Chrysanthemum Jalta Red in svetlo rumena Chrysanthemum Creamist Golden.
Pajkaste krizanteme
Pajkaste krizanteme so podobne zračnim kroglam, ki jih tvorijo dolgi in tanki cvetni listi. Ta vrsta je enako okrasna kot ostale, vendar je redkejša. Zanimivo je, da so cvetni listi pogosto zelene barve.
Poleg te razdelitve glede na videz in usmerjenost cvetnih listov, lahko krizanteme delimo tudi po velikosti cvetov na velike, srednje in majhne krizanteme. Zaradi križanja vrst danes poznamo tudi miniaturne krizanteme, ki niso višje od 15 cm. Krizanteme lahko razvrstimo tudi glede na čas cvetenja na zgodnje krizanteme (cvetijo poleti), srednje krizanteme (cvetijo jeseni) in pozno jesenske krizanteme (niso namenjene vzgoji na prostem).
Gojenje
Krizantema je glede vzgoje izrazito nezahtevna in uspeva tudi v težjih pogojih. V nadaljevanju navajamo nasvete, kako vzgojiti bogat in zdrav grm.
Kolobarjenje
Nekatere vrste krizantem proizvajajo naravne kemikalije, ki ubijajo škodljive nematode in odganjajo žuželke, zaradi česar jih pogosto sedimo poleg zelenjave (npr. poleg paradižnika, gorčice, rabarbare, batata in repe). Pred napadi žuželk varuje tudi začimbe in agrume, zato je krizantemo priporočljivo posaditi ob baziliki, pomelu, limeti in meloni.
Klasične rastline, kot sta mačeha in vijolica, so pisana izbira, s katero krizanteme obdamo z več barvami. Svetle gerbere pa jih bodo izvrstno dopolnile s svojimi nevtralnimi barvami. Krizanteme lahko posadite tudi ob nageljnih, da boste imeli tudi pozimi privlačno cvetje. Okrasno zelje in ohrovt bosta s svojimi temno zelenimi, kremnimi in vijoličnimi odtenki, enako lepo dopolnila krizanteme, ki so posajene v zemlji ali v posodah.
Zalivanje
Krizantema potrebuje največ vode v času, ko se razvijajo listi in oblikujejo popki, kasneje se potreba zmanjša. Pri vzgoji je najbolje postaviti kapljični namakalni sistem, ki bo zemljo enakomerno zalival in vlažil ter preprečeval škropljenje po listih, ki lahko povzroči širjenje bakterijskih okužb. V sušnem obdobju je potrebno krizantemo zalivati vsake 2-3 dni, v hladnejših obdobjih pa na 4 - 5 dni. Najbolje je, če uporabite mehko vodo ali deževnico in zalivate zjutraj ter zvečer.
Gnojenje
Tla je potrebno pred sajenjem pognojiti z organskim gnojilom, saj potrebujejo veliko dušika in kalija. Krizantema v času zgodnje vegetacije potrebuje večjo količino hranljivih snovi, kar lahko zagotovimo na več načinov. Večja gnojila dodamo v zemljo med sajenjem ali jih naknadno raztrosimo po površini. Raztopljena mineralna gnojila dodamo v namakalni sistem ali jih razpršimo po listih, kar omogoči hitrejšo razgradnjo in pomoč rastlini.
Gnojilo v fazi razvoja dodajamo vsakih 7 - 14 dni, najbolje pa je uporabljati gnojila na osnovi magnezija, kalcija in dušika. Dodatno gnojimo dokler se popki ne začnejo odpirati, po tem pa gnojenje v celoti prekinemo.
Razmnoževanje
Čeprav lahko krizantemo razmnožujemo s semeni, jo najpogosteje in najceneje razmnožujemo z zelenimi potaknjenci, ki jih odvzamemo spomladi. Potaknjencem odstranimo spodnje liste, pustimo pa 2-3 vrhnje liste. Rastlino zapičimo v mešanico humusne zemlje in peska, jo prekrijemo s preluknjano folijo ter zalijemo. Po nekaj tednih bodo pognale korenine in lahko rastlino prestavimo na stalno mesto, kjer bo rasla.
Presajanje
Ko smo krizantemo enkrat posadili na mesto, kjer bo rasla, je ni potrebno presajati, pustiti ji moramo le dovolj prostora za rast. Kadar krizantemo vzgajamo v posodi, jo presadimo jeseni ali spomladi, ko začnejo korenine gledati iz zemlje. Presadimo jo v vlažen substrat, prekrijemo pa samo korenine. Po presajanju je potrebno rastlino dobro zaliti.
Pomlajevanje
Krizantemo, ki jo vzgajamo kot večletno rastlino, lahko, da obdrži želeno obliko, pomladimo spomladi. Veje porežemo na 2 - 3 cm, s čimer povečamo bujnost in zagotovimo obliko rastline.
Tla
Krizantemam ustrezajo zračna in bogata tla, zato je potrebno površinski sloj pred sajenjem preorati in zrahljati. Krizanteme imajo rade porozna humusna tla, ki prepuščajo presežek vode. Zemlji je potrebno dodati pesek, da tla postanejo lažja in jim zagotovimo zadostno količino zraka.
Podnebje
Krizantema je zelo hvaležna rastlina, ki ji za rast ustreza svetlo mesto, uspeva pa tudi v polsenci. Prenese lahko tudi višje temperature, čeprav lahko pri temperaturah pod ničlo zmrzne. Krizantema je kratkodnevna rastlina, zato jo je potrebno pred cvetenjem pokriti s temno tkanino, da spodbudimo cvetenje. 3 - 4 tedne jo je potrebno pokrivati 13 - 14 ur, dokler ne poženejo popki.
Sajenje
Krizanteme ni težko posaditi in dobiti zdrave rastline, zato je odlična za masovno vzgojo in prodajo. V nadaljevanju navajamo nasvete, kdaj jo je potrebno posaditi.
Čas sajenja
Krizantemo je najbolje posaditi spomladi, da se korenine pravilno razvijejo in pomagajo rastlini preživeti zimo. Sadimo lahko takoj, ko zemlja odmrzne, od marca do junija. Če sadimo kasneje, se korenine v celoti ne razvijejo, ampak se rastlina osredotoči na cvetenje. Rastline, ki jih prodajajo in sadijo jeseni na prostem, so lahko samo enoletnice.
Izbira podlage za sajenje
Cepljenje krizantem je pogost postopek pri križanju in ustvarjanju umetnih vrst. Za podlago vedno izberemo eno izmed vrst krizantem in jo križamo z drugo vrsto krizantem, da bi imela nova vrsta najboljše lastnosti od obeh. Pomembno je, da izberemo zdravo podlago z razvitimi koreninami, nanjo pa nato inokuliramo poganjek druge rastline. Rez je potrebno zaščititi s sadjarskim voskom ali z zaščitnimi trakovi.
Sejanje
Sejemo redko, saje so semena draga in vnaprej ne vemo, kakšna bo njihova kaljivost. Sejemo lahko že konec zime, vendar je potrebno vzdrževati temperature nad 10°C in površino redno zalivati. Najbolje je uporabiti stratificirana semena, ki so stara vsaj 1 leto, da se izboljša kaljivost. Če so omogočeni ustrezni pogoji, rastlina vzkali v 2 - 3 tednih.
Sajenje sadik
Sajenje sadik je najboljši in najbolj sprejemljiv način za masovno vzgojo. Izbrati je potrebno tretirane in zdrave sadike, ki imajo samostojno razvite korenine. Posadimo jih v pravilne vrste in prekrijemo z zemljo do iste višine kot so rasle pred presajanjem. Zemlja, v katero sadimo, mora biti pognojena, po sajenju pa je potrebno sadike redno in obilno zalivati.
Gojenje na vrtu
Večletne krizanteme lahko vzgajamo tudi na prostem, vendar jih je potrebno posaditi spomladi. Krizantemi ustreza sončna lega in dobro drenirana tla. Na prostem je potrebno vzpostaviti sistem namakanja ali pa jih redno zalivati. Za lažjo razporeditev na zunanji površini je potrebno postaviti mrežo za sajenje in v vsako polje posaditi eno krizantemo. Med vrstami pustimo prazno polje.
Gojenje v rastlinjaku
Pri nas je priljubljen način vzgoje krizantem v rastlinjakih - kot sadike ali rezano cvetje. Rastlinjak mora biti ogrevan, da lahko krizanteme prezimijo. Prav tako je potrebno krizanteme v rastlinjaku 20% več zalivati kot na prostem. Pri načrtovanju vzgoje krizantem je potrebno vgraditi mreže ali senčila, ki jih bomo uporabili za spodbujanje cvetenja. Rastlinjak je potrebno dobro zračiti, vendar temperatura ne sme pasti pod 10°C. Septembra je potrebno rastlinjak segreti in vzdrževati temperaturo okoli 18°C, pred prodajo rastlin pa jo postopno znižujemo.
Gojenje v posodah
Krizanteme lahko vzgajamo tudi v cvetličnem loncu s premerom 21 cm ali več. Izberemo posode, ki omogočajo pretok vode ter krizantemo posadimo v humusno in rahlo zemljo. Dodatno vsakih 10 - 14 dni med zalivanjem pognojimo z raztopljenimi mineralnimi gnojili. Substrat je potrebno vzdrževati vlažen, vendar ne sme biti premoker. V eno posodo lahko posadimo največ eno krizantemo ter jo dobro podpremo s palico, da bo pravilno rasla. Krizantem ne smemo posaditi pregosto, ker v takem primeru podaljšujejo veje.
Nega
Vzdrževanje nasada krizantem zajema nekaj preprostih opravil, ki vam bodo omogočila, da bodo uspevale več let ali pa da boste dobili bogate enoletne cvetove. Podrobnosti navajamo v nadaljevanju.
Faza mirovanja
Krizanteme morajo pozimi mirovati, da z vegetacijo nadaljujejo v naslednjem letu. Rastline, ki jih vzgajamo v cvetličnih loncih, prenesemo v hladnejši in temen prostor (npr. klet), kjer jih še naprej redno zalivamo. Do pomladi ne odstranjujemo odmrlih ali posušenih listov. V marcu lahko temperaturo dodatno dvignemo in jih postopno odnesemo na prosto, vendar se sprva izogibajmo neposredni sončni svetlobi. Rastline, ki rastejo na prostem najpogosteje izgubijo liste, zemljo okoli korenin pa je potrebno na debelo pokriti z zastirko, da jih zaščitimo pred zmrzovanjem.
Vzdrževanje nasada
Vzdrževanje nasada zajema rahljanje zemlje, odstranjevanje plevela in stranskih cvetnih popkov. Zemljo je potrebno vsako leto ročno ali mehansko zrahljati, da ji zagotovimo dovolj kisika. Plevel odstranjujemo celo leto ali kadar ga je v nasadu največ, da ne zaduši rastline ali ne ovira njenega razvoja. Pri nekaterih vrstah krizantem se porežejo zgornji ali stranki popki, za katere bi rastlina porabila preveč energije in razvoj ostalih cvetov ne bi bil izenačen, ali pa bi se lahko poškodovali pri odstranjevanju odcvetelih cvetov.
Redčenje
Redčenje je potrebno, če smo krizanteme posejali in je na enem mestu preveč mladih rastlin. Najbolje je, da redčimo 3-4 tedne po setvi, ko se razvijejo korenine, rastline pa še niso prepletene. Sadike redčimo ročno, da ostane med njimi 20-25 cm razmika. Rastline, ki smo jih odstranili, ponovno posadimo na bolj oddaljenem področju.
Obrezovanje
Pri krizantemah je potrebno izvajati pinciranje, da dobimo gost in enoten grm. Premajhen prostor za rast ali prevelika količina fosforja v tleh preveč podaljšujejo posamezne veje in jih je potrebno omejiti s pinciranjem. Ko je prirastek vrha rastline 2,5-4 cm, ga skrajšamo za 1-2 cm. Postopek lahko večkrat ponovimo do faze zatemnjevanja, če to omogoča razporeditev.
Nabiranje
Krizanteme naberemo za rezano cvetje, ko se cvetovi razcvetijo. Nabiramo jih ročno tako, da cvet na določeni višini odrežemo. Kadar nabiramo liste krizanteme za pripravo jedi, jih je potrebno nabrati, dokler so mladi.
Skladiščenje
Krizanteme, ki se prodajajo kot rezano cvetje, hranimo v vodi in pri nizkih temperaturah, da se ohranijo čim dlje sveže. Zložimo jih v škatle eno nasproti druge, da se ne poškodujejo ali pa jih povežemo po 5 skupaj v šope. Potem ko so bile krizanteme v vodi vsaj 2-3 ure, jih lahko prevažamo in dlje časa hranimo pri temperaturi 5°C.
Priprava na naslednjo sezono
Krizanteme, ki jih vzgajamo kot večletne rastline, je potrebno pripraviti na cvetenje z zatemnitvijo in pinciranjem. Poleg teh dveh postopkov je potrebno tudi odstraniti vse bolne ali poškodovane dele ter obrezati stebla, ki razširjajo grm.
Bolezni
Krizantemo lahko vzgajamo na prostem ali v zaprtem prostoru, vendar v nobenem primeru ni popolnoma zaščitena pred boleznimi. V nadaljevanju navajamo, katere bolezni napadejo krizantemo v zaprtem prostoru in katere pri vzgoji na prostem, ter kako jih odpraviti.
Trohnoba korenin
Trohnoba korenin je bolezen, ki najprej napade korenine, nato pa se razširi tudi na preostanek rastline, ki sčasoma uveni. Ko zboli cela rastlina, lahko opazimo počrnelo korenino, ki smrdi. Vzrok je lahko preveč vode, ki stoji dlje časa ali bakterija, ki se je iz zemlje razširila na korenine. Za preprečitev bolezni je potrebno zagotoviti dobro drenažo in uporabiti zdravo ter tretirano zemljo.
Bakterijske bolezni listov
Bakterijske bolezni listov so pogost pojav, ki ga lahko povzroči cela vrsta bakterij. Najpogosteje se prenašajo po kapljični poti pri pršenju listov in se zlahka širijo z ene rastline na drugo. Prvi simptomi so nepravilne pege na listih, ki povzročijo sušenje listov ali delov rastline. Za odpravo je potrebno okuženo rastlino takoj odstraniti, pri okoliških rastlinah pa uporabiti fungicide. Najboljša preventiva je zadostna razdalja med rastlinami in pravilen način namakanja- najboljše je kapljično namakanje.
B-virus krizanteme
B-virus krizanteme je ena izmed najpogostejših virusnih okužb in se zlahka širi, zato je potencialno nevaren za celoten nasad. Povzroči propadanje rastline, ki lahko povzroči odmrtje. Okuženo rastlino je potrebno takoj odstraniti in zažgati. Z uporabo in sajenjem preverjenih in zdravih rastlin ter z uporabo zdrave zemlje, lahko pojav virusa preprečimo.
Bela rja
Bela rja je glivična bolezen, ki se v nasadu krizantem zelo pogosto pojavi. Čeprav za stanje celotne rastline ni nevarna, povzroči madeže na spodnji strani mladih listov, ki se lahko sušijo in odmrejo, tako da lahko steblo postane golo. Preventivno lahko uporabimo manjši odmerek fungicida, večji odmerki pa so potrebni za zdravljenje.
Škodljivci
Krizanteme, ki rastejo na prostem, so nekoliko bolj odporne na škodljivce od tistih, ki rastejo v zaprtem prostoru. Navajamo najpogostejše tehnike, kako se boriti proti škodljivcem.
Gosenice
Gosenice so eni najpogostejših škodljivcev, ki napadejo nasad krizantem na prostem. Liste lahko poškoduje več vrst gosenic, najbolj znani pa sta gosenici sovke in koruznega molja. Prehranjujejo se z mladimi listi in na mestu ugriza lahko pride do okužb z bakterijami. Odpravimo jih z uporabo insekticida.
Listne uši
Listne uši so pogost škodljivec, ki se pojavi ob toplem vremenu, napada mlade rastline in se prehranjuje z njihovimi sokovi. Najpogosteje jih opazimo kot črne skupke na zgornjih delih in lahko povzročijo kodranje listov. Odpravimo jih s škropljenjem z insekticidi ali milnico.
Tripsi
Tripsi so pogosti in majhni škodljivci, ki se prehranjujejo s sesanjem rastlinskih sokov. Krizanteme najpogosteje napada kalifornijski trips in napadu so izpostavljeni celotni nasadi. Najpogosteje opazimo posušene ranice od ugrizov ali skodrane liste. Poleg vidne škode lahko povzročijo tudi sušenje rastline. Odpravimo jih z uporabo insekticidov ali z drugimi insekti, ki se z njimi prehranjujejo (npr. plenilske stenice). Prav tako se je potrebno, še posebej v zaprtih prostorih, izogibati sajenju krizantem ob drugih cvetlicah, ki so izpostavljene napadom (npr. gerbere, afriške vijolice in ciklame).
Bela mušica
Bela mušica je en izmed pogostih škodljivcev na krizantemah, tudi v zaprtih prostorih. Na okuženi rastlini pusti ličinke, ki se hranijo z rastlinskimi sokovi in puščajo medeno roso, ki privlači bakterije. List, iz katerega sesajo sokove, sprva bledi, kasneje pa se popolnoma posuši. Odpravimo jih, če ob prvih znakih prisotnosti uporabimo insekticid.
Uporaba
Čeprav v Sloveniji večino celotne količine krizantem še naprej uvažamo, je krizantema ustrezna kultura za dolgotrajno vzgojo in ima dober ekonomski donos. Trenutno jo največ uporabljamo kot sezonsko cvetje, čeprav obstaja še nekaj drugih načinov uporabe.
Kulinarika
Na področjih, s katerih krizantema izhaja (Kitajska, Japonska), jo pogosto uporabljajo v kulinarične namene. Njen cvet najpogosteje dodajo kot aromo riževemu žganju, lahko pa z njo tudi okrasijo jedi. Mlade liste užitne krizanteme uporabljamo v solatah ali omakah. Pripravimo jo kot špinačo (skuhamo in začinimo). Zavreti cvetni lističi se uporabljajo za pripravo sladke pijače - čaja iz krizantem.
Gospodarstvo
Krizantemo v naših krajih vzgajamo kot okrasno rastlino, največ pa se uporablja za okrasitev grobov ob Dnevu mrtvih (1.november). Krizantema je vzdržljiva in cveti z velikimi okrasnimi cvetovi tudi kasneje, ko se temperatura zniža.
Zanimivosti
Krizantemo so poznali na Kitajskem že v 10.stoletju pred našimi štetjem. Cenili so jo zaradi njene lepote in tudi kot eliksir življenja. Hitro so jo začeli vzgajati tudi na Japonskem, kjer ima krizantema še danes pomembno vlogo.
V 17.stoletju so jo prinesli v Evropo ter zaradi njene lepote začeli s križanjem in odkrivanjem novih vrst. Danes je krizantema razširjena po celem svetu, s stalnim križanjem pa dnevno nastajajo nove vrste. Največ krizantem vzgojijo na Nizozemskem in v Italiji.
Krizantemo pri nas uporabljamo za okrasitev grobov, saj se šteje za simbol hvaležnosti in dolgoživosti. Zaradi tega jo pogosto zanemarimo kot okrasno rastlino, čeprav v ZDA potekajo sejmi, kjer predstavljajo nove vrste in primerjajo dosedanje uspehe v razvoju. S tradicijo uporabe krizantem za okrasitev grobov so začeli v Avstriji, nato pa se je razširila po celi Evropi.
Na Japonskem ima krizantema poseben pomen - uporabljali so jo na pečatu cesarske družine ter jo sadili tudi na cesarskem vrtu, zato je pogost motiv za okraševanje vsakdanjih predmetov. Danes na Japonskem poteka tudi festival krizantem, kjer so največja zanimivost živi zidovi iz nabranih krizantem, posebna oblačila, kimono iz krizantem in petje pesmi v čast krizantem.
Foto: Dimitris Vetsikas / Pixabay
Dodaj odgovor